Juncker napovedal temeljite reforme EU

Evropski poslanci so na današnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja pričakovano potrdili za novega predsednika Evropske komisije.

STRASBOURG > Za Jean-Clauda Junckerja so glasovali prepričljivo, s 422 glasovi za, 250 proti, 47 vzdržanimi in 10 neveljavnimi glasovnicami. Potreboval je najmanj absolutno večino 376 od 751 glasov.

Izid glasovanja je prebral predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je obenem spomnil, da smo danes priča zgodovinskemu dogodku, saj je Evropski parlament tokrat prvič resnično volil predsednika Evropske komisije in ne le potrjeval že prej sprejete odločitve voditeljev držav članic EU. Junckerju je obenem čestital in mu zaželel veliko uspeha.

Status quo ni edina možnost

Glasovanje je bilo tajno. Evroskeptični poslanci so to v današnji razpravi glasno kritizirali kot še en hud udarec demokraciji, saj da bi morali izvoljeni predstavniki ljudi glasovati javno in prevzeti odgovornost za svoj glas.

V svojem nastopu pred glasovanjem je Juncker poslancem obljubil, da bo bolj socialno ozaveščen, manj birokratski ter bo Evropi z naložbami in reindustrializacijo zagotovil rast, konkurenčnost in delovna mesta. Nastopil je zelo proevropsko, s poudarjanjem velikih očetov Evrope “Delorsa, Miterranda in Kohla” in tega, da mir, ki so ga dali Evropi, ni samoumeven.

Začel je z besedami, da mora EU “danes in v prihodnjih letih odgovoriti na močna sporočila”, ki so ji jih na majskih volitvah poslali državljani. Glavno sporočilo programa “Agenda za delovna mesta, rast in demokratično spremembo”, ki ga je razgrnil pred poslanci, je bilo, da status quo ni edina možnost ter da unija potrebuje temeljite reforme.

Rast, konkurenčnost, delovna mesta

Na prvem mestu prioritet je izpostavil rast, konkurenčnost in delovna mesta. A kot je poudaril, si konkurenčnosti ne zagotoviš, če se odrečeš socialni varnosti in blaginji. “Ne smemo pozabiti, da mora gospodarstvo služiti ljudem, in ne obratno,” je poudaril in zatrdil, da je zagovornik socialnega tržnega gospodarstva, ki dela v dobro ljudi.

Za rast so nujne pametne in dolgoročne naložbe, je obenem večkrat izpostavil Juncker in med drugim napovedal ambiciozen, 300 milijard vreden investicijski paket, ki bo dal EU nov zagon. Kot nujno vidi tudi reindustrializacijo Evrope - njegov cilj je, da bi industrija znova predstavljala vsaj 20 odstotkov BDP.

Junckerjeva agenda ima na papirju deset točk - med njimi so na primer še izgradnja enotnega digitalnega evropskega trga in energetske unije, ki bo številka ena pri rabi obnovljivih virov, “poglobljena in pravičnejša” gospodarska in monetarna unija z bolj demokratičnim nadomestkom sedanje trojke, zmanjšanje birokracije v EU in bolj učinkovito izvajanje načela subsidiarnosti.

Več evropske solidarnosti

Največ aplavza je požel, ko se je zavzel za več evropske solidarnosti pri soočanju z valom prebežnikov, saj je to problem vse Evrope in ne le držav, kot so Italija, Grčija in Malta. Najglasnejše žvižge s strani evroskeptikov pa je dobil, ko je vztrajal, da “evro ščiti Evropo” in da “je prosto gibanje delavcev v EU priložnost in ne grožnja”.

Obljub je bilo sicer danes še veliko - posebno komisarsko mesto za področje temeljnih pravic in vrednot, okrepljen boj proti davčnim utajam in pranju denarja, odločno ukrepanje proti vsakršni diskriminaciji, obvezen in javen register lobistov v EU in druge.

Glede širitve je napovedal, da se do leta 2019 EU ne bo pridružila nobena nova članica, glede skupne zunanje politike pa, da mora postati močnejša.

Sledila je razprava poslancev, ki je potekala v skladu s pričakovanji. Manfred Weber je v imenu Junckerjeve konservativne Evropske ljudske stranke poudarjal, da “je danes velik dan za Evropo” in da je Juncker “pravi človek ob pravem času”. Tudi Gianni Pittella v imenu socialdemokratov, druge najmočnejše skupine, je izrazil podporo Junckerju, čeprav ga je obenem opozoril, da mu ne izročajo “praznega čeka” in da mu bodo gledali pod prste.

Le Penova Junckerja uvrstila med “staromodno elito”

Povsem nasprotno sta nastopila Britanec Nigel Farage v imenu evroskeptične skupine EFDD in Francozinja Marine Le Pen v imenu nepovezanih poslancev. “Če je to za vas evropska demokracija v akciji, potem bi morali res še enkrat dobro premisliti,” je poudaril Farage. “Govorijo nam, naj volimo, a imamo samo enega kandidata. To spominja na sovjetske čase,” je nadaljeval.

Še ostrejša je bila Le Penova, ki je Junckerja uvrstila med “staromodno elito, obsedeno s statusom quo” in “pripravljeno na vsak umazan kompromis”. “Nimate nobene pravice, da vodite življenja naših ljudi, imate ogromne, a nelegitimne pristojnosti,” je očitala Junckerju in nadaljevala, da bo prinesel ljudem le še več nesreče. Kot je zatrdila, se bodo “patrioti” odločno borili proti “vaši federalistični utopiji in obsesiji z ubijanjem nacionalne države”. Juncker se ji je v odzivu na te besede zahvalil, da ne bo glasovala zanj, saj noče podpore nekoga, “ki zavrača, sovraži, izloča”.

Junckerjeva naloga zdaj bo sestava komisarske ekipe, ki naj bi jo parlament potrjeval oktobra. Za komisarska mesta se bije trd boj. Mesto komisarja za gospodarske in monetarne zadeve naj bi že bil obljubljen socialdemokratom. Velik izziv bo tudi, kako dobiti vsaj deset komisark, kar zahtevajo mnogi, saj države predlagajo večinoma moške.

STA

---