Avstrija namerava vračati balkanske migrante v Slovenijo

Avstrijska vlada namerava uvesti nov sistem nadzora meje pri Špilju, ki bi zagotovil nadzorovan prihod migrantov. Po navedbah avstrijskega generalnega direktorja za javno varnost Konrada Koglerja pa v vladi še ni dogovora o morebitni postavitvi ograje na meji. Predvideno je tudi vračanje balkanskih migrantov nazaj v Slovenijo.

DUNAJ > Po besedah Konrada Koglerja so se danes na triurnem srečanju notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner iz vrst ljudske stranke (ÖVP) in obrambnega ministra Geralda Kluga iz vrst socialdemokratov (SPÖ) na notranjem ministrstvu dogovorili o načrtovanem sistemu upravljanja z mejo pri Špilju, da bi tako večjim skupinam migrantov preprečili nenadzorovano prečkanje meje. Sistem naj bi vzpostavili v roku od treh do šestih tednov, je povedal Kogler, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Po tem načrtu bi mejo med avtocesto in železniško progo pri Špilju blokirali, migranti pa bi se zbrali na slovenski strani, nato pa bi jih na avstrijski strani sprejeli na nekakšno “območje prihodov”. Tam je predvidena ločitev moških, žensk in družin ter kontrola migrantov pri vstopu v Avstrijo.

Registracije migrantov z odvzemom prstnih odtisov v Avstriji ne predvidevajo

A po besedah Koglerja ni predvidena registracija migrantov z odvzemom prstnih odtisov v skladu z dublinsko uredbo, ki se uporablja na zunanjih mejah EU. To je namreč obvezno samo na zunanjih mejah schengenskega območja ali če begunci v Avstriji zaprosijo za azil, ne pa pri nadaljevanju njihove poti v Nemčijo.

Po tej mejni kontroli so predvidena območja za oskrbo in nadaljnji transport migrantov. A načrt mejnega nadzora po besedah Koglerja predvideva, da bodo nemudoma nazaj v Slovenijo poslali migrante iz balkanskih držav, ki nimajo možnosti za azil. Za te migrante bodo vzpostavili tako imenovano območje zavračanja. Kogler je zatrdil, da se o vračanju balkanskih migrantov pogovarjajo s slovenskimi kolegi.

Medtem pa se po poročanju agencije APA vladajoči SPÖ in ÖVP še nista dogovorili, kako bi migrantom, ki bi se poskušali izogniti mejnim kontrolam, preprečili nezakonit prehod meje.

Po besedah Koglerja obstaja več modelov - da bi mejo pri Špilju nadzorovali z osebjem, tehničnimi sredstvi ali kombinacijo obeh. Do petka naj bi se dogovorili še o tem.

Mikl-Leitnerjeva je kasneje izrazila prepričanje, da se bo v naslednjih dneh koalicija dogovorila o načinih, kako migrantom preprečiti izogibanje mejnim kontrolam. Poudarila je, da ne gre za politično, temveč vsebinsko odločitev.

Vodja kabineta avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer je po tem, ko niso uspeli doseči dogovora o zavarovanju meje, dejal, da o tem še naprej potekajo pogovori in da bodo do petka to vprašanje rešili. Po pisanju APA Ostermayer ni želel odgovoriti, ali bodo pri Špilju postavili ograjo. Je pa ocenil, da bi bilo zaradi prostorske situacije koristno, da bi del sistema kontrole na meji potekal na slovenski strani.

Erjavec na Dunaju napovedal postavitev 80 kilometrov ograje na meji s Hrvaško

Zunanji minister Karl Erjavec je danes med obiskom na Dunaju vodji kabineta avstrijskega kanclerja Josefu Ostermayerju napovedal, da bo Slovenija na določenih delih meje s Hrvaško postavila skupno 80 kilometrov ograje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Ostermayer je po pisanju APA dejal, da mu je Erjavec potrdil, da bo ograja na delih slovensko-hrvaške meje dolga skupno 80 kilometrov. Slovenski zunanji minister mu je ob tem poudaril, da ograja ni namenjena zapiranju meje in zaustavljanju ljudi, temveč naj bi pripomogla k temu, da migranti ne bi nenadzorovano prečkali meje. Tako naj bi omogočila organizirano sprejemanje migrantov tam, kjer bi jih lahko registrirali, je povedal Ostermayer.

Poudaril je še, da zaustavljanje migrantov na tako imenovani balkanski poti ne bi niti delovalo. Po njegovih besedah je primer ograje oz. zaprtje meje na Madžarskem pokazalo, da migranti v tem primeru enostavno poiščejo druge poti. Kako bo ograja na meji vplivala na migrantske tokove, pa Erjavec ni mogel oceniti, je še povedal Ostermeyer.

Na vprašanje, ali Slovenija s postavljanjem ograje prevzema delo Avstrije, je Ostermeyer poudaril, da lahko situacijo Slovenija in Avstrija obvladata le skupno. Še naprej pa bodo ljudje, ki bodo želeli potovati naprej proti Nemčiji ali Skandinaviji, lahko svojo pot nadaljevali. Po besedah Ostermeyerja se Slovenija in Avstrija strinjata, da je rešitev migrantske krize mogoče iskati le na ravni EU.

Ostermeyer je še povedal, da je s slovenske strani prišel predlog, da bi Avstrija in morebiti tudi Nemčija z osebjem pomagali pri varovanju slovensko-hrvaške meje. Predlog bodo v Avstriji preučili, Ostermayer pa se bo o tem pogovoril tudi z nemškim kolegom Petrom Altmaierjem.

Kurz podprl postavitev ograje na meji s Hrvaško

Zunanji minister Karl Erjavca je med obiskom Dunaja svojega avstrijskega kolega Sebastiana Kurza seznanil s postavitvijo ograje na nekaterih delih slovensko-hrvaške meje. Kurz je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA slovenski ukrep označil za popolnoma razumljivega in tudi potrebnega.

Erjavec je na novinarski konferenci po srečanju s Kurzem poudaril, da “pri postavitvi tehničnih ovir ne gre za zaprtje meje”. Z ograjo na nekaterih delih meje naj bi samo poskušali obvladati migracijske tokove in tudi zagotoviti varnost migrantov, je zatrdil Erjavec.

Tako bi lažje registrirali migrante na zunanji schengenski meji in tudi preverjali, ali imajo pravico do zaščite. Erjavec je ob tem priznal, da to ne bo popolnoma mogoče. “Zadevo poskušamo po najboljših zmožnostih obvladovati, a schengenski pravni okvir za vprašanje takšnih dimenzij nima pripravljenega odgovora,” je opozoril Erjavec.

Kurz: Le približno 20 odstotkov migrantov je Sircev

Kurz je poudaril, da je cilj teh ukrepov, da tisti, ki “nimajo možnosti za azil, tudi ne pridejo do srednje Evrope”. Po njegovih trditvah je med migranti približno 20 odstotkov Sircev in ne 100 odstotkov. “Večji izziv ni visoko število vojnih beguncev, temveč visoko število tistih, ki sedaj vidijo priložnost, da pridejo v Evropo,” je povedal Kurz in dodal, da v idealnih razmerah tisti, ki nimajo možnosti za azil, sploh ne bi smeli nadaljevati poti iz Grčije. A to po besedah Kurza ne deluje in te ljudi je sedaj treba na schengenski meji zaustaviti.

Kurz je poudaril, da je Avstrija pripravljena Sloveniji pomagati in jo v primeru večjih migrantskih pritiskov tudi dodatno podpreti. V Sloveniji sicer trenutno pomaga 14 avstrijskih policistov. Erjavec se je avstrijskim oblastem zahvalil za dobro sodelovanje in se izrekel še za vključitev Nemčije v to sodelovanje, še piše APA.

STA

---