Sto evrov za kvadratni meter je preteklost

Občina Sežana nudi sicer prijazno okolje gospodarstvu, a mogoče bi ga bilo še izboljšati. To je bila rdeča nit srečanja z gospodarstveniki, ki je minilo pod geslom Lokalna podjetja, globalni izzivi.

Sežanskemu županu Davorinu Terčonu (tretji z leve) so  o prednostih in slabostih gospodarskega delovanja v sežanski občini 
pripovedovali (z leve): Enrico Merlani, Andrej Kos, Peter medica, Marjan Mateta in Andrej Trampuž. Foto: Petra Mezinec
Sežanskemu županu Davorinu Terčonu (tretji z leve) so o prednostih in slabostih gospodarskega delovanja v sežanski občini pripovedovali (z leve): Enrico Merlani, Andrej Kos, Peter medica, Marjan Mateta in Andrej Trampuž. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Polna multimedijska dvorana Kosovelovega doma je dokazala, da je tovrstnih srečanj premalo. Na okrogli mizi so županu Davorinu Terčonu svoj pogled na podjetništvo v občini predstavili direktorji štirih različno velikih sežanskih podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, in en direktor javnega zavoda.

Iščejo nove trge

Ekonomski kazalci napovedujejo konec krize, a sežanski podjetniki sprememb še ne občutijo. “Kar se tiče našega poslovanja, ne vidim nobenih gospodarskih sprememb. Ukvarjamo se s pridobivanjem naravnega kamna, ki ga vgrajujemo v gradbene projekte. Kot pa sami vidite, se na področju gradbeništva ne dogaja veliko,” je povedal Andrej Kos, direktor podjetja Marmor.

Propad Kraškega zidarja jih ni dotolkel, ker so se že prej usmerjali ne le na evropske trge, temveč tudi na ameriški trg in trg Bližnjega vzhoda. “Danes ni nobena težava vzpostaviti stike s kupci na drugem koncu sveta,” je še povedal Kos.

Za krizo niso imeli časa

V Mathitechu sprememb na bolje ne občutijo, a kot je povedal direktor podjetja Enrico Merlani, pri njih niso imeli časa občutiti niti krize. Njegovo podjetje se ukvarja s proizvodnjo in prodajo koles.

Za odprtje podjetja v Sežani se je odločil, ker je tu začutil ugodno gospodarsko okolje. “Za podjetnika je vse to izredno pomembno. V sežanskem Inkubatorju smo dobili razumevajoče okolje in vso potrebno podporo,” je povedal Merlani in dodal, da jih zdaj že skoraj muči pomanjkanje prostora. “Podjetja morajo biti v krizi še močnejša, kot so bila pred nekaj leti. Previdno morajo načrtovati svoje korake, sam se bojim prehitre rasti, saj to pomeni, da se ne bi mogel več posvetiti vsakemu delavcu posebej,” je dodal.

Cene zemljišč so previsoke

Slovenija bi lahko bolje izkoristila svojo tranzicijsko vlogo, je prepričan Andrej Trampuž, direktor podjetja Trampuž transport. Manjši avtoprevozniki izkoriščajo prav to prednost, nekaj je k njihovem razvoju pripomogel tudi padec velikanov, kot sta bila Intereuropa in Viator Vektor.

“Tudi v našem sektorju še ne čutimo spodbudnih napovedi. Edino Nemčija beleži pozitivno rast na področju transporta. Slovenski trg je premajhen, zato se širimo navzven,” je pojasnil Trampuž.

V sežanski občini vidi veliko težavo v cenah zemljišč: “Cene zemljišč so previsoke v primerjavi z ostalimi občinami. 100 evrov za kvadratni meter je preteklost.”

Delovna mesta naj odpirajo podjetja

Prvi mož Mitola Marjan Mateta pa pravi, da je aktivnost občine na visoki ravni. “Vedno moramo razmišljati o odprtju čim več delovnih mestih. V Sežani je veliko prostora, urejena je tudi komunalna infrastruktura,” je o pozitivnih stvareh povedal Mateta, a na drugi strani opozoril tudi na nekaj težav. Ena takšnih je dobava plina iz Italije, zaradi česar dvakrat plačujejo omrežnino in ne morejo zamenjati dobavitelja. “Politika ne more odpirati delovnih mest, to morajo početi podjetniki,” meni Mateta.

Pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva pa ima tudi izobraževalni sistem, je opozoril Peter Medica, direktor Visokošolskega središča Sežana: “Podjetja morajo od izobraževalnih ustanov zahtevati ustrezno usposobljene kadre,” je poudaril. Visokošolsko središče zato deluje tudi kot povezovalec gospodarstva, izobraževalnih ustanov in drugih deležnikov doma in tudi čez mejo.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano