Še en pozabljeni primorski domoljub

V ponedeljek ob 20. uri bo Televizija Slovenija v okviru serije Pozabljeni Slovenci na drugem programu premierno predvajala dokumentarni film Ivan Rudolf. Ta prikazuje življenjsko pot Primorca, ki se je po prvi svetovni vojni pridružil Maistrovim borcem, vstopil med tigrovce in angažiral padalce. Z enim ciljem: pomagati domovini.

TRST, LJUBLJANA > Ivana Rudolfa naše zgodovinopisje odkriva šele zadnja leta, pa še to predvsem po zaslugi nekaterih zagnanih posameznikov. Rodil se je leta 1898 v Vrabčah na Vrheh pri Sežani, a se je kmalu preselil v Podnanos, kjer je njegov oče dobil službo učitelja. Po osnovni šoli je šolanje nadaljeval na idrijski gimnaziji in bil že takrat zaradi uporništva zaprt na ljubljanskem gradu. Po prvi svetovni vojni se je boril na severni meji kot Maistrov borec in dobil medaljo za hrabrost. Po vojni je maturiral in začel študirati v Frankfurtu.

Rudolf je bil član organizacije TIGR, organiziral je delovanje trojke v Podnanosu. Zaradi nevarnosti je moral zbežati v Jugoslavijo, kjer se je tudi poročil. O njegovem medvojnem življenju je Mira Cencič, ki je z Jurijem Roso leta 2008 napisala knjigo Profesor Ivan Rudolf: narodni buditelj, Maistrov borec, tigrovec, organizator prekomorcev v Afriki, za naš časnik tedaj povedala: “Je eden od mnogih, ki so zbirali informacije o krivicah na Primorskem. To so bile tudi prve informacije svetu o fašističnem nasilju. Zbiral je tudi informacije vojaške narave, da bi čim prej dočakali vrnitev Primorske. Kot član Tigrovcev se je povezal z angleško obveščevalno službo.”

Ker so leta 1940 za tigrovce razpisali tiralice, je zbežal v Egipt, kjer je takoj začel zbirati primorske fante v ujetništvu, da bi kot prostovoljci pomagali zavezniškemu gibanju v domovini. Zbral je več kot 4500 prostovoljcev in večinoma so se pridružili prekomorcem, navaja njegov sin Saša Rudolf. Najboljše so britanske obveščevalne agencije izurile za telegrafiste, tolmače in minerje in s padali spuščale v pomoč partizanom, zaradi česar so dobili ime padalci.

Toda ker so bili Britanci kljub temu, da so bili naši vojaški zavezniki, za komunistično partijo razredni sovražniki, so v nemilost padli tudi padalci. Ivan Rudolf pa je bil v nemilosti tudi pri Angležih, saj mu po koncu vojne kljub zaslugam v boju proti fašizmu niso dovolili priti v Trst. Zato se je obrnil kar na Winstona Churchilla in se maja leta 1946 končno naselil v Trstu. Tu je nadaljeval novinarsko in uredniško delo, ki ga je začel že v Kairu, kjer je izdajal list Bazovica in knjižno zbirko Šotorska knjižnica.

Po knjigi iz leta 2008 in razstavi Ivan Rudolf in padalci zgodovinarjev Gorazda Bajcain Igorja Torkarja, ki je leta 2009 obiskala Trst, Koper in Ilirsko Bistrico, je dokumentarni film, ki ga je režiral Marko Radmilovič, tretji večji prispevek k osvetlitvi prispevka Ivana Rudolfa za slovenski narod. “To je življenjska pot človeka, ki je v najbolj usodnih trenutkih za obstoj naroda vedel, kaj storiti, in to tudi storil. To naredijo le ljudje z neizmerno ljubeznijo do svoje domovine, s širino in vizijo,” pravi tajnik društva Tigr Primorska Miha Pogačar.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---