Od peščice zagnancev do 300 slušateljev

“Za nami je 20 let uspešnega dela. Izkušnje iz vseh teh let so pokazale, da je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ne le pomembno, ampak tudi koristno, saj z učenjem in druženjem bogatimo življenja starejših in prispevamo k dejavnemu staranju.” Tako je ob 20-letnici delovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ilirski Bistrici dejala predsednica njenega društva Nevenka Tomšič. Ob jubileju univerze je izšel tudi zbornik.

ILIRSKA BISTRICA > Pred 20 leti se je študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica pričelo le z eno študijsko skupino in enajst slušatelji. Danes je eno najštevilnejših in najbolj dejavnih društev v bistriški občini, saj šteje več kot 300 slušateljev, ki obiskujejo 28 študijskih skupin.

“Z Anico Štemberger sva se ob kavi pogovarjala o na-jinem obiskovanju Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Vprašala sva se, zakaj ne bi tudi v Bistrici zasnovali U3. Tako se je začelo,” se spominja profesor Sergij Janko Šlenc, ki je ustanovil skupino italijanskega jezika in s tem zametek bistriške Univerze za tretje življenjsko obdobje.

Aktivno staranje

Snovanje Univerze je nadaljevala Marija Šlenc Zver, njena prva predsednica, sicer dolgoletna direktorica bistriškega Doma starejših občanov, v katerem Univerza ves čas deluje. “Začeli smo v šolskem letu 1995/96, z eno jezikovno skupino - italijanščino,” se spominja. Nato so dodajali nove študijske skupine, leta 2003 pa je dozorel čas za registracijo društva. “Danes se nam zdi nepredstavljivo, da ne bi razmišljali o aktivnem staranju, vseživljenjskem učenju. Toda pred 20 leti ni bilo tako. Že naklonjenost starosti je bila vprašljiva. To vem iz lastnih izkušenj, saj sem v Domu starejših občanov o staranju in o vsem, kar prinaša, večkrat predavala različnim skupinam, mladim in starejšim,” pravi Marija Šlenc Zver.

Da “v dolgoživi družbi postaja tretje življenjsko obdobje vse bolj pomembno za naše družbeno okolje in starejši postajajo eno od bistvenih vprašanj prihodnosti”, meni tudi sedanja predsednica društva Nevenka Tomšič.

Na kulturno bogati prireditvi ob praznovanju 20-letnice je dejala, da se na univerzi zavedajo, kako pomembni sta aktivno staranje in vseživljenjsko učenje. “Premalo pa se tega zavedajo tako na lokalni kot tudi na državni ravni. V prihodnosti bo treba posvetiti več pozornosti programskim in razvojnim načrtom ter uveljavljanju sistemskega financiranja izobraževanja starejših. Doslej se je to opravljalo predvsem s prostovoljnim delom in s prispevki udeležencev izobraževalnih programov,” še navaja Tomšičeva.

20-letnico delovanja je Univerza za tretje življenjsko obdobje okronala tudi z zbornikom, ki nosi naslov Tječe, tječe ... po znameniti bistriški pesmi. To je že drugi zbornik, prvega so namreč izdali ob 15-letnici delovanja univerze in v njem predstavili rojstvo univerze in njeno delovanje. Nov zbornik podrobneje prikazuje delovanje študijskih skupin, ostalih aktivnosti in dogodkov zadnjih petih let. Jubilej je univerza počastila tudi z bogato petkovo kulturno prireditvijo.

Odprta za druge

Danes se udeleženci univerze učijo v skoraj 30 študijskih skupinah, ki zajemajo jezike (italijanščina, angleščina, francoščina, nemščina, španščina, ruščina), računalništvo, likovno ustvarjanje, ročne spretnosti (klekljanje, kvačkanje, polstenje ...), glasbo in še marsikaj. Že 15 let deluje tudi skupina Kulturna klepetalnica z mentorico Zalo Šajn, desetletje pa skupina Spoznavajmo svet in domovino mentorice Marije Gaberšnik. Poleg tega univerza pripravlja številne dogodke in ekskurzije ter sodeluje z drugimi organizacijami in društvi.

V 20 letih je Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica pripravila več sto študijskih skupin, v izobraževanje pa je bilo vključenih približno 2400 slušateljev, tudi iz sosednjih občin, pa iz Ljubljane in celo Trsta. Povprečna starost udeležencev v zadnjih petih letih je bila nekaj več kot 61 let, med njimi prednjačijo ženske. Največ slušateljev pa je bilo vključenih v skupine za učenje tujih jezikov.

“Vodstvo univerze, mentorji, animatorji in študenti skrbijo, da se nova znanja povezujejo z dejavnostmi v okolju,” poudarja Ana Krajnc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, ki združuje 51 tovrstnih univerz po Sloveniji. “Bistriška univerza je bila vedno odprta. Imela je posluh tudi za brezposelne ali mlajše, ki drugače ne morejo do znanja,” pravi Krajnčeva in dodaja, da je bistriška univerza tudi zgled drugim.

TINA M. VALENČIČ

---