Od narodne noše do “flajde”

“Narodna noša se je drugod po Sloveniji razvila v drugi polovici 19. stoletja. V naših krajih pa je niso imeli, saj je bila predraga,” pravi Darja Kranjc, ki je skupaj z učenci osnovnih šol Mreže šol parka Škocjanske jame pripravila predstavitev oblačilne mode skozi čas.

MATAVUN > V projektu z naslovom Oblačilna moda skozi čas na biosfernem območju Kras in porečju Reke so o noši spregovorili tudi učenci OŠ Bogomirja Magajne Divača, ki so raziskali oblačila, prisotna v Divači v prejšnjem stoletju. Medtem ko zaradi revščine tod niso imeli noše, pa so že zelo zgodaj spoznali kavbojke. Te so se v Divači in bližnji okolici prvič pojavile že leta 1954, zaradi vpliva bližnjega Trsta. “Kavbojke so nastale iz nuje, saj so delavci in mornarji potrebovali trpežne delovne hlače,” so zgodovino kavbojk raziskali divaški šolarji.

Učenci OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica pa so se posvetili obutvi: mlajši šolarji so v podaljšanem bivanju izdelali čevlje in cokle iz gline, devetošolci so raziskali obutev skozi čas, obiskali so tudi čevljarsko delavnico 94-letnega čevljarja Ludvika Peršeja na Bistriškem.

Učenci druge bistriške šole, OŠ Antona Žnidaršiča, so skupaj z Nadjo Gombač predstavili oblačila iz časov njenega pradedka in prababice, to je od davnega leta 1880. “Mojo mornarsko oblekico je naredila teta Francka, imela je iz volne spletene rdeče češnje,” se je Gombačeva z nasmeškom spominjala svojega zgodnjega otroštva.

Učenci iz OŠ Podgora Kuteževo so izpostavili, da je bil obvezni ženski kos oblačila “flajda” (lahko vrhnje oblačilo z gumbi, ponavadi brez rokavov) ali predpasnik.

Projektu so se pridružili tudi učenci od prvega do petega razreda iz OŠ Pinka Tomažiča iz Trebč, ki so predstavili tržaško narodno nošo.

Včasih so ženske same šivale družinska oblačila, so še ugotovili šolarji. Posebna pražnja oblačila so skrbno ohranjale, vsakdanja pa nosile, dokler niso bila povsem obrabljena. Kakšen odnos pa gojimo do oblačil danes? Na to vprašanje je na zaključni predstavitvi projekta v Matavunu odgovorila socialna antropologinja dr. Nina Vodopivec, ki je predstavila tekstilno industrijo v Sloveniji in drugod po svetu ter vlogo žensk v njej: v Sloveniji se je tekstilna industrija razvila v 19. stoletju, in sicer v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Celju. Še pred nekaj desetletji je bila tudi v Sežani, kjer je delovala tovarna pletenin. Zdaj je ni več in tudi drugod po Sloveniji je komajda še živa. “Obračamo se na blagovne znamke, ki delujejo na trgu poceni delovne sile,” je mlade opozorila antropologinja.

SAMANTA CORACI

---