Nadaljuje se iskanje “kristalnih” milijonov

Na sodišču se končno nadaljuje iskanje izgubljenih milijonov komenskega podjetja Alukomen Holding, ki so ostali ujeti v novi stavbi Dunajski kristali. Toda odziv države na prvem naroku ne obeta razpleta, ki bi bil ugoden za komensko podjetje.

Dva od treh stolpičev Dunajskih kristalov je šest podizvajalcev, med njimi komenski Alukomen, opremilo posebej za Inštitut za varovanje zdravja in javno agencijo za medicinske pripomočke in zdravila. Plačila niso dobili.    Foto: STA
Dva od treh stolpičev Dunajskih kristalov je šest podizvajalcev, med njimi komenski Alukomen, opremilo posebej za Inštitut za varovanje zdravja in javno agencijo za medicinske pripomočke in zdravila. Plačila niso dobili.  Foto: STA

KOMEN, LJUBLJANA > Komensko podjetje poskuša svoj denar izterjati od države preko družbe D-kristali. Ustanovilo jo je šest podjetij, ki so za družbo Mabra inženiring opravljala zaključna dela v stavbi Dunajski kristali (na fotografiji): Alukomen holding, Marmor Hotavlje, Sauter automatika, Almont, Kovinotehna MKI in Elimont. Ker za opravljena dela in vgrajeno opremo niso dobila plačila, so marca 2011 ustanovila družbo D-kristali.

“Ta podjetja smo opravila dela, ki jih je naročilo ministrstvo za zdravje, da bi se v stavbo lahko vselila Inštitut za varovanje zdravja in Javna agencija za medicinske pripomočke in zdravila,” je povedala zastopnica družbe D-kristali Marija Jurekić. “Podpisniki naročila so bili ministrstvo in obe agenciji. Ni šlo za gradbena dela, ampak za dodatna dela, s katerimi smo stavbo prilagodili specifičnim potrebam inštituta in agencije,” je še dodala Jurekićeva.

Podjetje D-kristali, ki ga je ustanovilo šest oškodovanih podjetij, zdaj toži državo za 3,369.637 evrov.

V imenu ministrstva za zdravje je pogodbo podpisal minister Mirko Miklavčič, ko so bila dela že izvedena, pa je njegov naslednik, Dorjan Marušič, od nje odstopil. Tako vsaj trdijo v družbi D-kristali.

Ker so bila dela že opravljena, D-kristali zdaj tožijo državo za 3,369.637 evrov. Toliko naj bi bila vredna opravljena dela, izvedena posebej za inštitut in agencijo. Ker Mabra podizvajalcem del ni plačala, jim je 15. junija 2011 s pogodbo odstopila terjatev do Republike Slovenije. Podlaga za dolg države do Mabre pa naj bi bila menjalna predpogodba, sklenjena 9. marca 2010.

Prejšnji teden se je terjatev znašla na ljubljanskem sodišču. “Mi smo sodišču predložili veliko dokumentacije in predlagali tudi zaslišanje prič, vendar se je sodnik odločil, da bo razsodil na podlagi dokumentacije,” je povedala Jurekićeva.

Državo je zastopala državna pravobranilka Ivanka Jerala, ki pa je vztrajala, da država Mabri (in s tem posredno družbi D-kristali) ne dolguje ničesar.

Kot so nam sporočili z državnega pravobranilstva, Republika Slovenija meni, da “niso podane predpostavke za njeno odškodninsko odgovornost”. Prepričani so namreč, da je država (ministrstvo za zdravje) “utemeljeno odstopila od sklenjene menjalne predpogodbe z dne 9. 3. 2010, ker družba Mabra svojih obveznosti ni izpolnila”. Zato po njihovem mnenju škoda Mabri ni nastala. “Republika Slovenija je prepričana, da se je Mabra s ponudbo zavezala dati v menjavo v celoti končane prostore za pogodbeno dogovorjeno vrednost 12,919.068,50 evra brez kakršnih koli obveznosti v denarni ali nedenarni obliki, ker bo predmet menjalne pogodbe le menjava nepremičnin obeh pogodbenih strank,” so še zapisali na državnem pravobranilstvu.

Sodišče bo zdaj proučilo argumente obeh strani in jima odločitev poslalo v pisni obliki.

V D-Kristalih kljub odklonilnemu stališču države upajo na uspeh: “S tem denarjem bi se družbeniki poplačali in rešili vsaj tiste, ki še delajo.” je povedala Jurekićeva. Trije družbeniki, Almont, Kovinotehna in Elimont, so namreč tudi zaradi neplačila teh del že pristali v stečaju, ostali trije komajda živijo. Med njimi je tudi komenski Alukomen Holding, kjer po besedah direktorja Branka Terčona vidijo rešitev iz primeža blokiranih računov prav v pozitivnem razpletu teh sodnih sporov.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano