Medvedja usluga čebelarjem

Letošnja čebelarska sezona na Krasu je nekoliko ogrožena, saj je kar nekaj čebelnjakov “obiskal” medved, ki je povzročil materialno škodo in uničil čebelje družine. Z zavoda za gozdove pristojni za divjad opozarjajo, naj čebelarji zaščitijo svoje čebelnjake, lovci pa ocenjujejo, da so medvede na Kras pregnale razmere v gozdovih po februarskem žledu.

KRAS > “Država je s tem, ko je medveda zelo zaščitila, kraškim čebelarjem naredila medvedjo uslugo. Zaradi povečanega števila teh živali na Krasu namreč naše čebelnjake medvedi vse pogosteje obiščejo in naredijo veliko škode,” je včeraj povedal Ivan Atelšek, predsednik Čebelarskega društva Sežana.

“Če se je na našem območju povečalo število medvedov, bi morala država ukrepati in z odstrelom omejiti njihovo število. Če določa število glav goveda na območje rejca, bi lahko tudi število medvedov na lovno območje. A jih ščiti bolj kot nas, Kraševce,” je še dodal Atelšek. Medvedi z obiski čebelnjakov ogrožajo tudi čebelje družine.

Pred nedavnim je rjavi kosmatinec obiskal tudi Atelškovega v Dolnjih Vremah: “Uničil mi je en panj, torej eno čebeljo družino, kar pomeni približno 400 evrov škode. V ta znesek je vključen nakup nove čebelje družine, novega panja in izpad zaslužka za letošnji med, približno 20 kilogramov, ter pridelka drugo leto, saj se mora čebelja družina v novem panju razviti.”

Enaka usoda je doletela tudi Boštjana Bernetiča iz Rodika, ki se s čebelarstvom ukvarja že dobri dve desetletji, le da je v njegovem čebelnjaku kosmata mrcina avgusta uničila en panj in odtrgala vratca nekaj drugih panjev. “Tisti dan so bile čebele tako vznemirjene, da sem iz čebelnjaka odšel z vsaj 50 piki, sicer me redko pičijo,” je povedal Bernetič. Čebelnjak ima približno kilometer od Rodika, a medved ni okleval; približal se je tudi čebelnjaku Damjana Bogataja, ki od vasi ni oddaljen niti 150 metrov.

Škodo zaradi medvedove pojedine pa so to poletje utrpeli tudi čebelarji v Kačičah, Dolenji vasi, na Vrheh in drugod. “Čebelarji škodo prijavimo na zavod za gozdove. Čez nekaj časa bomo sicer dobili odškodnino, vendar ta ne bo dovolj za vzdrževanje naših čebelnjakov sedaj, ko so Kras preplavili medvedi,” je prepričan Atelšek. Bernetič dodaja, da je moral okoli čebelnjaka namestiti električnega pastirja; izbral je učinkovitejšega, s petimi žicami, v upanju, da bo zaustavil sladkosnedneža. Odkar je bil ta v čebelnjaku, ima dodatne stroške in predvsem skrbi, saj mora vsak dan preverjati, ali je vse v redu in ali deluje električni pastir. Ko pa bo panje začasno namestil na oddaljene Javornike, bo tvegal ponovno škodo.

Atelšek pa je še bolj zaščitil čebelnjak, namestil je utripajočo luč in napravo, ki oddaja za medveda neprijetne zvoke, vendar je žival oboje uničila. Nazadnje je panje obdal s tremi obodi električnega pastirja, za katerega pa pravi, da ni učinkovit, če ni napajan vsak obod posebej. “Takšno oskrbovanje in varovanje čebelnjaka utegne biti dražje, kot je zaslužek od medu,” meni Atelšek.

In zakaj se je letos tako povečalo število medvedov na Krasu? Andrej Sila, na Zavodu za gozdove pristojen za divjad, pojasnjuje: “Eden od razlogov so zagotovo razmere v gozdovih, ki jih je prizadel žled. Od tam je medvede pregnal hrup sanacijskih del in neprehodnost območja. Drugi razlog je vse večja zaraščenost kraške pokrajine in njena ugodna klima, ki medvedom nudi tudi več hrane.”

Sila izpostavlja še status te živali, ki je po vseh evropskih direktivah uvrščena visoko na seznam zaščitenih. “Zato na ministrstvu za kmetijstvo ne upoštevajo naših predlogov po večjem letnem odstrelu. Ocenjujemo, da se na primorskem lovskem upravljalskem območju zadržuje nekaj deset medvedov, za redni odstrel pa so predvideni štirje,” doda Sila. In sklene, da se bo moral človek prilagoditi medvedu, se ga torej izogibati, zaščititi čebelnjake in kraje, kjer lahko ta žival dobi hrano.

LEA KALC FURLANIČ

---