Kulturniki so postali prosjaki

Kulturna in turistična društva v Občini Sežana so izpeljala že več kot polovico letošnjega programa, v maju in juniju so mnoga pripravila zaključne prireditve sezone in začrtala novo sezono. Pri obojem pa so imela kar nekaj težav, saj so sredi julija še vedno brez občinskega denarja. Ne vedo pa niti, na kolikšno vsoto lahko računajo, saj Občina Sežana razpisa še ni objavila. Znano je le to, da bo skupna vsota, namenjena kulturnim društvom, za 30 odstotkov manjša kot zadnja leta.

SEŽANA > Od leta 2009 do leta 2014 so morala kulturna društva le dvakrat čakati na občinski javni razpis do maja, sicer ga je Občina Sežana objavila že v začetku leta in tako so društva hitro vedela, s kolikšnim občinskim denarjem lahko računajo. Letos pa Občina Sežana ni objavila razpisa niti do konca maja, niti do konca junija. Zdaj je že julij, društva pa še vedno nimajo niti informacij o tem, kdaj bo razpis izšel.

Selijo se v cenejše dvorane

Vedo pa (a samo tista, ki so si na občinski spletni strani ogledala letošnji občinski proračun), da bo letos denarja za ljubiteljsko kulturo kar 30 odstotkov manj kot lani in predlani. Tedaj ji je občina namenila po 26.000 evrov na leto (v letih pred tem čez 30 tisočakov), letos pa je zanjo predvidenih le dobrih 18.000 evrov.

“Od novembra ni bilo nobenega razpisa. Preprosto nimamo kje dobiti sredstev,” pove Margit Miklavec Grošelj, predsednica Kulturnega društva Borjač. Program zaenkrat ne trpi, a v društvu varčujejo na vsakem koraku: “Zaradi visoke cene Kosovelovega doma, najemnina za dvorano stane med 600 in 700 evri, smo letni nastop izvedli v Vogljah. Vaje potekajo na različnih lokacijah, se je pa tudi že zgodilo, da smo na nastop prinesli drva, da nam je bilo dovolj toplo,” ponazori, kaj vse naredijo društva, da lahko izpeljejo zastavljen program.

Potni stroški so breme članov

Da bi si izplačali potne stroške, lahko samo še sanjajo, doda predsednica KD Borjač.

Podobno zgodbo slišimo v Kulturnem društvu Franc Žiberna Povir, kjer delujeta mažoretna in dramska skupina. Od občine so v preteklosti dobivali od 2000 do 2500 evrov, a so skupni odhodki trikrat višji. “Starši vsak mesec plačujemo za stroške, na nastope vozimo s svojimi avti. Denar, ki ga dobimo od občine, olajša delovanje društva. Dolgoročno pa tako stiskanje pasov vodi do stagnacije,” pove predsednica društva Marjeta Škrlj.

Glede sofinanciranja prireditev jih zakasnitev občinskega razpisa ne bo pretirano motila, saj veliko prireditev izpeljejo ob koncu leta, bi pa pravočasni razpis prišel prav predvsem mažoretkam za udeležbo na tekmovanjih, ki so se dogajala v prvi polovici leta.

Tudi za 100 evrov prosijo zaman

Podobno varčevalno zgodbo nam povedo tudi v dutovskem Turističnem društvu Kras. “Varčujemo in o vsakem evru skrbno premislimo. Denar, ki ga dobimo od pusta, damo v društveno blagajno in previdno trošimo,” pove njegov predsednik Branko Kjuder.

Na razpis za denar za turizem vseeno nestrpno čakajo, saj se je že začelo pestro poletje, polno prireditev. Med drugim bodo tudi pomembno prispevali pri organizaciji prireditve Praznik terana in pršuta. Lani so od občine dobili 2000 evrov. Ker letos razpis zamuja, imajo vse več težav s plačevanjem tekočih stroškov. “Zaprosil sem jih vsaj za 100 ali 200 evrov, da bi pokrili tekoče stroške, a jih ne pričakujem,” je povedal Kjuder.

Društva, ki se ukvarjajo s turizmom, so resda morala že tradicionalno čakati na svoj razpis več časa - lani na začetek julija, leta 2013 na avgust, pred tem pa so bili razpisi objavljeni v prvem polletju in so zato društva lažje načrtovala delo ter prihodke in odhodke čez vse leto.

Toda tudi ko bodo razpis dočakala, bo denarja zanje manj. Občina je namreč v letošnjem proračunu denar za izvedbo programov, namenjenih za spodbujanje turizma, zmanjšala za dobre štiri tisočake, na 12.000 evrov.

Na Občini Sežana nam na naše vprašanje, kdaj bodo objavili razpis za kulturna in turistična društva, niso konkretno odgovorili. “Občina je po sprejemu občinskega proračuna za leto 2015 začela postopno objavljati javne razpise, upoštevaje likvidnostno stanje proračuna,” so odgovorili in dodali, da so nadaljnje objave odvisne od prilivov denarja iz državnega proračuna in od realizacije drugih virov prihodkov.

Do sredstev iščejo različne poti

V Razvojnem društvu Repentabor so kljub čakanju optimistični. “Res je, razpis nestrpno čakamo, a tudi lani je bil objavljen kasneje. Bodo pa sredstva najbrž za 30 odstotkov nižja,” je povedala predsednica Bojana Vidmar.

Društvo je v preteklem letu za področje kulture prejelo 900 evrov, za področje turizma pa 1500 evrov, kar je premalo za vse aktivnosti, ki jih člani društva izvajajo. “Samo cena za zborovodkinjo je 3000 evrov. Poslujemo pošteno, upoštevati moramo vse davke, zato to ni tako visoka cena, kot se sprva zdi,” pove Vidmarjeva. Društva so namreč kar pogosto pod lupo davčne in drugih inšpekcij, zato si dela na črno ne morejo privoščiti. “Za uspešno delovanje se moramo znajti na različne načine. Veseli smo donatorskih sredstev, veliko naredijo sami člani,” Vidmarjeva pojasni, kako čarajo, da nimajo lahko izgube.

Na svoj račun pa so že marca prišli programi športa. Razpis zanje je bil vreden skorajda 100.000 evrov. Konec junija pa je občina objavila še javni razpis za sredstva župana za enkratne finančne pomoči (20.000 evrov), objavljena sta tudi razpisa za spodbujanje zaposlovanja (75.000) in za enkratno denarno pomoč učencem (26.000 evrov). Ljubiteljska kultura in turizem pa bosta morala v Sežani še nekaj časa počakati.

Kulturna društva so spregledana

Vladislava Navotnik iz sežanske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je povedala, da zaradi zamude pri objavljanju razpisov zaenkrat resda ne trpijo programi, a so kulturna društva v primerjavi z drugimi spregledana. “Društva uspejo narediti veliko z zelo malo denarja tudi v slabih časih. So pomemben del družabnega življenja v Sloveniji, poleg tega pa služijo še kot pomembna odskočna deska za profesionalne umetnike. A to se na žalost velikokrat pozablja,” je prepričana Navotnikova.

Društva se poskušajo znajti na številne načine, od večanja števila članstva do iskanja donatorjev in sponzorjev, a je tudi teh v času krize manj kot pred njo.

PETRA MEZINEC

---