Kako do malih čistilnih naprav

Do konca leta 2015 morajo imeti skorajda vse hiše na Krasu urejeno kanalizacijo ali malo čistilno napravo, saj ležijo na vodovarstvenem območju. Rok se približuje, stanje na terenu pa je daleč od predpisanega, ugotavljajo na Kraškem vodovodu.

KRAS > V večjih naseljih so občine v zadnjih letih zgradile javno kanalizacijo in tudi čistilne naprave. Do sedaj so jo na Krasu dobili v Komnu, Štanjelu, Divači, Senožečah, Sežani ter eno za naselji Hrpelje in Kozina.

Le del načrtovanega se je uresničilo

Prvotni občinski plani so predvidevali precej več čistilnih naprav in izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja v naseljih z več kot 50 prebivalci. Tako bi morali v komenski občini po teh načrtih do leta 2017 zgraditi še deset čistilnih naprav, v sežanski pa v več kot dvajsetih naseljih.

A številni, tako na občinah kot tudi na Kraškem vodovodu, so že pred desetimi leti, ko so bili operativni plani sprejeti, poudarjali, da so bili takratni načrti visokoleteči in težko uresničljivi.

V naselju Komen je na čistilno napravo priključena velika večina prebivalcev, podobno je tudi v Divači. V Štanjelu jih je le slaba četrtina, v Sežani približno devetdeset odstotkov, na Kozini in v Hrpeljah ter v Senožečah pa dobrih sedemdeset odstotkov. Odstotek se bo v prihodnjih letih višal, saj marsikje gradijo kanalizacijsko omrežje, trenutno potekajo ta dela v starem delu Sežane.

Občina Hrpelje-Kozina bo občanom priskočila na pomoč že v letošnjem letu. “V proračunu imamo predvidenih 50.000 evrov za subvencioniranje malih komunalnih čistilnih naprav,” je povedala županja Saša Likavec Svetelšek. Natančni pogoji razpisa še niso znani in predvidena vsota gotovo ne bo zadostovala za vsa gospodinjstva, a na občini pričakujejo, da se bo rok za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za nekaj let podaljšal. V tem času pa bodo občanom skušali še naprej pomagati.

Priključitev zastonj, kaj pa drugje?

Podobno je tudi v občinah okrog Krasa. Februarja so se začeli na kanalizacijo priključevati prebivalci Pivke. Vsako gospodinjstvo bo za komunalni priključek plačalo v povprečju 500 evrov (oziroma pol manj, če se bo priključilo v štirih mesecih).

V kraških občinah gospodinjstva za priključitev na kanalizacijo ne plačajo nič, so nam povedali na Kraškem vodovodu. Prav to je komenske občinske svetnike že večkrat zmotilo, nazadnje na zadnji seji, ko so potrdili znižanje komunalnega prispevka za naselje Komen. “Ne moti me, da plačujejo Komenci manj in da se delež plača iz občinskega proračuna, a jaz si želim imeti enake pravice,” je povedal Stojan Kosmina (IDS), ki mu je pritrdil še Marjan Gulič (SD): “Občani morajo biti deležni enake obravnave.”

Na župana je zato opozicija naslovila vprašanje, ali bo občina priskočila na pomoč tudi drugim vasem. “Nič se še ne ve, če bodo male komunalne čistilne naprave sploh obvezne. V vsakem primeru pa bo naloga občine, da bo prišla nasproti tudi ostalim vaščanom,” je zagotovil župan Marko Bandelli.

Za čistilno napravo najmanj 3000 evrov

Postavitev in priključitev male čistilne naprave znaša med od 3000 do 5000 evrov - odvisno od velikosti in zahtevnosti njene postavitve.

Zgolj nakup čistilne naprave, ki jih je na slovenskem trgu sicer veliko, stane od 2000 do 3000 evrov. K tej vsoti je treba prišteti še stroške izkopa prostora zanjo, postavitev in priključitev na hišno kanalizacijo, kar je težko izpeljati za manj kot tisoč evrov. Za zagon, vpis v evidenco izvajalca javne službe in izdelavo ocene obratovanja pa mora gospodinjstvo odšteti še slabih 80 evrov.

Zanimanje za male čistilne naprave ni majhno le na Krasu, temveč tudi drugod po Sloveniji, nam povedo na Ekoskladu, ki nudi ugodna posojila za fizične in pravne osebe ter občine. V okviru javnega sklada je razpisanih osem milijonov evrov ugodnih posojil za vse naložbe, med katere sodi tudi vgradnja čistilnih naprav. “Podatki doslej odobrenih posojil v višini 4,5 milijona evrov kažejo, da je bilo za vgradnjo malih čistilnih naprav odobrenih le 0,045 milijona evrov ali le odstotek vseh, na omenjenem pozivu odobrenih posojil,” so nam povedali na Ekoskladu. Nobeno od teh posojil ni bilo izkoriščeno na območju štirih kraških občin.

Slab odziv na ankete

Na Kraškem vodovodu so februarja v naseljih, ki nimajo kanalizacije, pozvali vse lastnike hiš, da jim sporočijo podatke o tem, ali imajo čiščenje odpadnih voda urejeno s pretočno ali nepretočno greznico, malo čistilno napravo ali kako drugače. “Natančnih številk zaenkrat nimamo, saj se ljudje slabo odzivajo na ankete. A jasno je, da veliko občanov še vedno ne verjame, da bo potrebno zares nekaj spremeniti in da je rok tako kratek,” pojasni Peter Švagelj iz Kraškega vodovoda.

Tudi brez izsledkov anket pa vedo, da je na tem območju malo komunalnih čistilnih naprav, saj je bila večina hiš zgrajena v letih, ko malih čistilnih naprav sploh še ni bilo ali jih ob hišah še niso vgrajevali.

Evropske zahteve in njihove implementacije v slovensko zakonodajo glede čiščenja odpadnih voda so predmet kritik že dobro desetletje. Greznice, ki jih imajo hiše, zgrajene od leta 1967, so večinoma dvoprekatne, opozarja Švagelj, ki vidi možno rešitev tudi v ustrezni ureditvi iztokov.

Zanimivo je, da slovenska zakonodaja ne predpisuje sankcij za občine, ki do predpisanih rokov ne bodo zagotovile zahtev glede odvajanja in čiščenja vode, so nam povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

V Bruslju pa z neupoštevanjem direktiv in nespoštovanjem danih obljub verjetno ne bodo zadovoljni.

PETRA MEZINEC

---