Freske v novi podobi so poklon slikarju

V nedeljo, ko goduje sv. Štefan, bodo v cerkvi s svetnikovim imenom v Dolnji Košani blagoslovili obnovljene freske, ki jih je pred 71 leti naslikal Avgust Černigoj. Z restavracijo veličastnih stenskih poslikav prezbiterija, ki je sklenila tudi desetletno obnovo cerkve, se krajani Košane obenem poklanjajo slovenskemu slikarju in obeležujejo 30. obletnico njegove smrti.

DOLNJA KOŠANA > Veličastne freske, ki krasijo prezbiterij cerkve sv. Štefana v Dolnji Košani, je leta 1944 v tehniki al secco (tehnika slikanja, pri kateri se barve nanaša neposredno na suho podlago) naslikal slovenski slikar in grafik Avgust Černigoj.

Černigojevo zatočišče pred vojno

Domačini Dolnje Košane vedo povedati, da so freske verjetno nastale med Černigojevim skrivanjem v košanskem župnišču in tudi v zasebnih hišah, saj se je slikar bal, da ga bodo med vojno ubili. Marjan Dolgan, literarni zgodovinar in kritik, rojen v Dolnji Košani, je v svoji knjigi o tem kraju zapisal, da se je Černigoj z delom po primorskih cerkvah verjetno izogibal internaciji oziroma vpoklicu v vojsko. Ko je namreč slikar leta 1936 ostal brez redne zaposlitve zaradi ustavitve naročil tržaškega opremljevalca ladij Gustava Pulitezerja, so mu do zaslužka z naročili pomagali narodnozavedni primorski duhovniki.

“Začel je s poslikavo štivanske župnijske cerkve leta 1937. Leta 1942 je po posredovanju tržaškega arhitekta Maksa Strenarja poslikal župnijsko cerkev v Drežnici, naslednje leto župnijsko cerkev na Grahovem ob Bači in v Knežaku. Po delu v Dolnji Košani je leta 1945 poslikal še cerkev na Baču,” je v knjigi Dolnja Košana in okolica zapisal Marjan Dolgan.

Slikarjev avtoportret

Domačini pa domnevajo, da se za časa nastanka fresk njihov avtor pred fašisti ni skrival le v župnišču, pač pa tudi po zasebnih hišah v vasi, kar naj bi dokazovala tudi podoba Marije na pročelju zdaj že porušene hiše v Dolnji Košani, ki naj bi jo Černigoj naslikal v zahvalo za tamkajšnje bivanje. Dolgan v knjigi te domneve sicer zanika, češ da je slika preveč poljudna za Černigojeve stvaritve.

Freske v prezbiteriju cerkve sv. Štefana se razprostirajo na več kot 100 kvadratnih metrih površine. Na njih je Černigoj upodobil Kristusa Kralja s šestimi angeli (na stropu), na vrhu oltarne stene sta naslikana angela, ki držita Veronikin prt, na severni steni Jezus dobri pastir in Vstajenje, na južni pa Marijino oznanjenje in Rožnovenska Mati Božja. Freske krasijo tudi ostenji del oken ob oltarni steni.

Poseben je tudi slikarjev avtoportret, ki ga je Černigoj naslikal in se pod njim tudi podpisal na zadnji strani podstavka kipa svetega Štefana I. na velikem oltarju. Drugi Černigojev podpis pa je pod podobo Rožnovenske Matere Božje.

Cerkev v Dolnji Košani krajani vztrajno obnavljajo že desetletje. V tem obdobju so prenovili streho in fasado zvonika, uredili novo centralno ogrevanje cerkve, zamenjali okna, popravili osrednjo oltarno mizo ... Z zadnjimi deli je cerkev, ki jo zgodovinski viri umeščajo vsaj že v 10. stoletje, dobila svežo in lepšo podobo. O starosti cerkve svojevrstno zgodbo pripovedujejo tudi gotski ometi s poslikavami, ki segajo v leto 1500 in so jih odkrili ob obnovi prezbiterija (delček jih je videti tudi v prezbiteriju). Zgodovina namreč pravi, da je bila v gotiki namesto prvotne stavbe sezidana nova cerkev, ki pa je skozi zgodovino doživela marsikatero prenovo.

Freske so pika na i obnovitvenih del

Zob časa je podobe s fresk že dodobra načel, novo življenje pa jim je vdihnila restavratorka Nataša Lapanja Jazbec iz Svetega na Krasu, ki ima bogate izkušnje z restavratorstvom tudi v postojnski dekaniji. Dela so se začela v začetku maja in so potekala pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. Osvežene in restavrirane freske v cerkvi sv. Štefana pa so le vrh obsežnih obnovitvenih del v notranjosti cerkve. Z deli so namreč pričeli lani, ko so obnovili elektroinštalacije, pobelili glavno ladjo s stranskimi kapelami in opravili vrsto drugih vzdrževalnih del, je povedala vodja gradbenega odbora obnove Veronika Morelj.

“Po dolgotrajnem pridobivanju številnih potrebnih dovoljenj in soglasij smo v začetku letošnjega leta začeli izvajati drenažna dela okrog celotne cerkve. Izvedba drenažnih del je potekala pod budnimi očmi arheologov. Ob izkopavanju je bilo najdenih precej okostij naših prednikov, ki so jih arheologi, v skladu s pravili stroke, prevzeli in odpeljali v svoje depoje, kjer so jih proučili in shranili. Kasneje so posmrtne ostanke vrnili in pokopali v nov grob na domačem pokopališču,” je še pojasnila Moreljeva.

Sočasno z drenažo so po celotnem obodu utrdili temelje zidov cerkve z armirano betonskim podstavkom in sanirali preddverje cerkve, ki ga sedaj krasi avtohtoni kraški kamen. Prav drenaža pa je bila tudi predpogoj za začetek obnove fresk.

Dela za drenažo, utrditev temeljev, arheologe, novo kamnito preddverje, elektrifikacijo prezbiterija in restavratorska dela so veljala 54.000 evrov. Košanci so hvaležni predvsem kanadskemu rojaku Slavku Hreščaku, ki je v celoti prispeval sredstva za restavratorska dela stenskih poslikav. Obnovitvena dela je finančno podprla pivška občina, veliko denarja pa so zbrali tudi župljani, ki so opravili ogromno prostovoljnega dela. Med drugim so v celoti obnovili električne inštalacije, je povedala Moreljeva.

TINA M. VALENČIČ

---