Čezmejna kultura povezuje

Ilirskobistriška občina se s sosednjimi hrvaškimi občinami ne povezuje samo na političnem področju, temveč tudi na kulturnem. Tako sta srečanju županov sledila dva večera z nastopi kulturnih skupin z obeh strani meje.

ILIRSKA BISTRICA > Sedanje vodstvo bistriške občine si že nekaj časa zelo prizadeva ponovno oživiti gospodarske, kulturne in medčloveške stike, saj so bili kraji na Kvarnerju ter na Bistriškem stoletja tesno povezani. V ta prizadevanja sodijo tudi razgibani medsebojni stiki konec preteklega tedna z dvema večeroma kulturnih nastopov ter uspešen sobotni obisk večje skupine kmetijskih proizvajalcev iz bistriške in sosednjih občin na veliki kmetijski tržnici na Matuljih, kjer so šli pridelki iz naših krajev dobro v promet.

Občina je v petek in v soboto pripravila v veliki dvorani Doma na Vidmu dve prireditvi. V petek so se srečale folklorne in pevske skupine, v soboto pa sta na skupnem koncertu nastopila domači Pihalni orkester pod vodstvom Josipa Grgasovića in Glasbeno društvo “Spinčići” iz občine Kastav z dirigentom Goranom Pršo. Ko je župan Emil Rojc na obeh koncertih nagovoril nastopajoče in občinstvo, je med drugim dejal: “Srčno upam, da se bo naše sodelovanje in odnosi, ki smo jih obnovili, nadaljevali in da jih bomo še izboljšali. Ravno sodelovanje na kulturnem področju je poleg gospodarskega in turističnega pomembna vez v naših medsebojnih stikih.”

Na petkovi prireditvi, ki jo je tako kot sobotno z izbranimi mislimi povezovala Tjaša Kaluža, so nastopili ženska klapa Volosko in folklorna skupina Zora (na fotografiji), obe iz občine Opatija, godba na pihala Marinići iz občine Viškovo in pevska skupina Zvonejski kanturi iz občine Matulji. Domače barve pa sta predstavljala bistriška folklorna skupina Gradina in skupina godcev na nevsakdanja glasbila, Kerglci izpod Ahca iz Jasena.

V soboto sta s svojim nastopom navdušila velika pihalna orkestra iz Ilirske Bistrice in Spinčićev, še posebej slednji, ki velja za enega najboljših tovrstnih glasbenih sestavov na Hrvaškem. Kljub dobri zamisli in kakovostnim nastopom domačih in gostujočih skupin pa sta imela oba koncerta hudo “lepotno” napako, imenovano občinstvo. Tega skorajda ni bilo.

Prvi večer so veliko dvorano doma ob peščici Bistričanov kolikor toliko zapolnili hrvaški poslušalci, ki so prišli v Bistrico poslušati in gledati svoje kulturnike. Drugi večer je bilo občinstva za ščepec več, saj so se koncerta udeležili starši in sorodniki mladih domačih godbenikov, tako da dvorana ni zijala povsem prazna.

Niti vrhunski pihalni orkester niti zelo uveljavljena folklorna skupina Zora iz Opatije očitno nista pritegnila bistriškega glasbenega občinstva, če to sploh obstaja. Škoda zamujene priložnosti, obenem pa potrditev še ene večno prisotne trditve, da se v Bistrici nič ne dogaja.

TOMO ŠAJN

---