Brkini so pivovarska dežela
(Pre)vroč sobotni popoldan je gotovo odškrnil del obiska prvemu festivalu brkinskega piva na Kozini, zvečer pa so pipe petih domačih varilcev piva privabile lepo množico. Tako ponudniki kot obiskovalci so se strinjali, da si dogodek zasluži nadaljevanje.
Prvi festival brkinskega piva na Kozini je obiskovalce privabili
šele proti večeru, saj je bil popoldan (pre)vroč.
KOZINA
> Brkini bi se lahko začeli promovirati tudi kot pivovarska dežela, saj premorejo kar sedem domačih pivovarn. Iz najstarejše priteka pivo že več kot 20 let. Pet pa se jih je v soboto predstavilo na prvem festivalu na Kozini.
“Take dogodke potrebujemo in jih lahko le pohvalimo. Za pivovarsko prireditev je termin pravi, čeprav je bil popoldan res malo prevroč in je po grlu bolj šla voda. A zdaj pod večer se prileže pivo,” je dejal Denis Ambrožič z Barke. Pivo proizvaja nekaj več kot deset let in zanj pravi, da je najboljše. “Vsak pivovar ima svojo recepturo, kako svojo sestavino, zato je okus vsakega piva nekoliko drugačen. Vsak bo tudi rekel, da je njegovo najboljše. Tako je najboljše tudi moje,” pravi o svoji pijači, ki jo proda večinoma na svoji turistični kmetiji.
Še en desetletni pivovar je Dejan Križman iz Tubelj, ki toči iz štirih pip. Ponuja svetlo, temno, pšenično in tartufovo pivo. “Mislim, da smo prvi v Sloveniji, ki smo se tega lotili. Ker v gostilni pripravljamo hrano s tartufi, sem želel zraven ponuditi nekaj posebnega, in poskusil sem narediti pivo s tartufi. Obneslo se je, gostje ga imajo radi,” pravi o svoji posebnosti. In kakšno je pivo s tartufi? “Kuha se kot vsako pivo, dodamo le nekoliko več ječmena in hmelja, ker tartufi zahtevajo nekoliko bolj polno pivo. Malo pred koncem dodamo mlete tartufe, nato pa mora pivo še kak mesec odležati, da dobi pravi okus,” pravi Križman.
Še daljšo, dvanajstletno, tradicijo ima pivovarna in pivnica Flora iz Krvavega Potoka. V njenih sodih poleg svetlega in temnega piva varijo še žajbljevo.
Mladinki v brkinski četici pivovarjev pa sta Kotar in Beerkinka. Za Beerkinko Peter Hrvatin pravi, da jo je oktobra lani prevzel od očeta in se podal na prebujajoči se trg. “Poleg kulture pitja vina se zdaj razvija kultura pitja piva. Povpraševanje po kraft pivih je vse večje. Razlika med industijskim in kraft pivom pa je velika, tako po okusu kot kakovosti. Sestavine pri kraft pivih so bistveno boljše, delamo po all grain metodi, torej uporabljamo le slad brez ekstraktov,” opisuje Hrvatin.
Ali to drži, so za en evro za deciliter piva poskušali številni domačini, ki so se družili na festivalu pri Tušu na Kozini, pa tudi mnogi gostje iz Italije. HR