Bo bivša bioplinarna spet bioplinarna?

Ilirskobistriška bioplinarna že nekaj let ne obratuje, letos pa se ji je izteklo tudi okoljevarstveno dovoljenje. Zato je Evropska komisija zaprla postopek EU Pilota, ki ga zažene, ko želi čim hitreje rešiti pritožbe državljanov in skozi katerega je preverjala zakonitosti delovanja bioplinarne. Stečajni upravitelj bo skupaj z največjo upnico DUTB skušal pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje, obenem pa objekt prodati in čim prej zaključiti stečajni postopek, v katerem je od februarja bioplinarna. Stališče lokalne iniciative ostaja nespremenjeno - ponovni vzpostavitvi bioplinarne nasprotujejo.

ILIRSKA BISTRICA > Evropska komisija je kot uspešno rešen zaprla postopek, s katerim je preverjala zakonitost delovanja ilirskobistriške bioplinarne, ki ga je zagnala sredi maja 2012. Tedaj je komisija Slovenijo seznanila s pritožbo - ki jo je vložila organizacija Alpe Adria Green - v zvezi z delovanjem bistriške bioplinarne in na našo državo naslovila vrsto vprašanj. Nanje je Slovenija odgovorila in komisijo ves čas obveščala o obratovanju naprave in jo obvestila tudi, da je bioplinarni avgusta letos poteklo okoljevarstveno dovoljenje, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. “Kar pomeni, da naprava, ki sicer ne obratuje že od konca leta 2012, nima več okoljevarstvenega dovoljenja, zato je komisija EU Pilot zaprla,” so pojasnili na okoljskem ministrstvu.

Prodati v letu dni

Ilirskobistriška bioplinarna v lasti družbe Bio futura je, kot je znano, nedavno končala v stečaju. Za osem milijonov slabih posojil je prevzela DUTB.

Stečajni upravitelj podjetja Biofutura Valter Stepan pa sedaj pojasnjuje, da bodo v sodelovanju s to največjo upnico skušali pridobiti novo okoljevarstveno dovoljenje in objekt prodati. “DUTB ima že pet takšnih bioplinarn s prenesenimi terjatvami, ki jih rešuje v sklopu. Zato bi s prodajo radi zaključili vsaj v prihodnjem letu,” pravi Stepan.

Na novo okoljevarstveno dovoljenje je treba čakati od tri do šest mesecev, pojasnjujejo na državni agenciji za okolje (Arso). A še prej je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, kar sicer traja okvirno tri mesece (upoštevati pa je treba še en mesec javne razgrnitve).

Arso tačas rešuje šele zahtevo za začetek predhodnega postopka za poseg predelave odpadkov na obstoječi Bioplinski napravi Ilirska Bistrica. “V okviru tega postopka se odloči, ali je za to napravo treba izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Vloga je še v obravnavi, stranka je bila pozvana za dopolnitev,” pojasnjujejo na Arsu.

Šele po navedeni odločitvi bo mogoče vložiti tudi vlogo za okoljevarstveno dovoljenje. “In seveda za okoljevarstveno soglasje, če bo to izhajalo iz predhodne odločitve,” še pojasnjujejo na Arsu. “Glede na to, da še ni vloge, se ni možno opredeliti, ali bo izdaja okoljevarstvenega dovoljenja mogoča,” opozarjajo na Arsu.

“Bioplinarna v Ilirski Bistrici je po naših informacijah zelo v slabem stanju in takšna, kot je, ne bi smela dati zahtevka za pridobitev okoljevarstveno dovoljenje,” pa menijo v Alpe Adria Green. “Za ponovni zagon bi bila potrebna velika investicija, po našem mnenju sta v tem stanju najbolj problematična digestor in zbiralnik izrabljenega substrata. Če nista izpraznjena in očiščena, v njih še vedno potekajo kemijski procesi in lahko pride do pregnitja ovojnih plaščev. Če bi prišlo do te situacije, bi iz digesta iztekla tekočina in onesnažila reko Reko,” opozarjajo v AAG.

Vključiti tudi lokalno skupnost

Kaj se bo zgodilo, če stečajni upravitelj v želenem času ne bo uspel pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja? Stepan odgovarja, da bi za bioplinarno morda skušali poiskati ločitvenega upnika (to je tisti, ki ima svojo terjatev do dolžnika zavarovano z zastavno pravico na predmetu iz dolžnikovega premoženja, kar mu v primeru stečaja ali prisilne poravnave zagotavlja ugodnejši položaj). “Ta lahko na dovoljenje tudi počaka,” meni Stepan.

Obenem pa poudarja, da je treba v zgodbo vključiti tudi lokalno skupnost. V ilirskobistriški civilni iniciativi Nove ideje namreč opozarjajo, da je po novem zakonu za pridobitev okoljevarstvenega soglasja nujno pridobiti soglasje lokalne skupnosti.

Tudi stališče civilne iniciative je znano - bioplinarni v tem okolju nasprotujejo, ker menijo, da ne sodi na to lokacijo in da tu ni virov za njeno obratovanje. “Ker smo bili že izigrani, nas bo zelo težko prepričati, da bi bioplinarno znova vzpostavili,” pravi Egon Zevnik iz civilne iniciative.

Stepan zato poudarja, da je ob prodaji “absolutno potreben dogovor z lokalno skupnostjo, ki je že bila razočarana in izigrana. Če tega ne bo, potencialni kupec niti ne bi imel pogojev za delo”.

Ob ponovnem poskusu pridobivanja dovoljenj ocenjujejo tudi strojno opremljenost bioplinarne, da bodo sploh vedeli, kaj prodajajo, je pojasnil Stepan.

TINA M. VALENČIČ

---