Ali bazna postaja stoji, kjer ne bi smela?

Civilna iniciativa Postojna je na gradbeno inšpekcijo podala prijavo suma nedovoljene gradnje bazne postaje GSM-R na postojnski železniški postaji. Bazna postaja namreč po njihovih ugotovitvah deloma stoji na parceli, kjer takšni objekti niso dovoljeni. Toda na ugotovitve inšpekcije zaman čakajo že več kot mesec dni.

POSTOJNA > Primer postojnske bazne postaje je eden tistih, ki kaže, da lahko ministrstvo za infrastrukturo s sklicevanjem na izvajanje vzdrževalnih del v javno korist bazne postaje ob železnici postavlja tudi tako, kot jih najverjetneje ne bi moglo, če bi zanje potreboval gradbeno dovoljenje.

Lokacijska informacija le za eno parcelo

V Civilni iniciativi Postojna so na podlagi lastnih meritev namreč ugotovili, da je 35 metrov visoka železna konstrukcija, ki je predvidena za montažo anten digitalnega železniškega radijskega omrežja, zrasla na dveh parcelah. Obe parceli sta sicer javno dobro - javna železniška infrastruktura.

“Toda na drugi parceli po informacijah, ki smo jih pridobili na Občini Postojna, po občinskem lokacijskem načrtu gradnja objektov, ki so opredeljeni kot stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ni dopustna,” nam je povedal Tomaž Valenčič, predsednik civilne iniciative. Ta sicer zaradi neposredne bližine stanovanjskih blokov in obremenjenosti že z bazno postajo mobilne telefonije zahteva prestavitev bazne postaje.

Na Občini Postojna pa so v odgovoru civilni iniciativi pojasnili tudi, da so leta 2011 ministrstvu izdali lokacijsko informacijo za bazno postajo na prvi parceli, kjer se bazne postaje lahko postavlja, kar nakazuje, da je bila postavitev predvidena le na tej parceli.

Različne razlage vzdrževalnih del v javno korist

Na Direkciji RS za infrastrukturo nam v zvezi z očitki, da so posegli tudi na parcelo, kjer takšni objekti niso dopustni, niso konkretno odgovorili. So pa ponovno poudarili, da se projekt uvedbe sistema GSM-R skladno z zakonom o graditvi objektov in zakonom o varnosti v železniškem prometu izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist znotraj železniškega območja, zato za izvajanje teh del ne veljajo predpisi s področja graditve objektov in gradbeno dovoljenje torej ni potrebno.

V skladu z zakonom o varnosti v železniškem prometu se kot vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu med drugim smatrajo tudi gradnje strukturnih podsistemov, ki so namenjeni zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb. Prav takšno razlago pa je, kot smo poročali, v svojem pravnem mnenju že problematiziral Inštitut za javno upravo Pravne fakultete v Ljubljani. Pri gradnji sistema GSM-R namreč ne gre za “ohranjanje sposobnosti obstoječega telekomunikacijskega podsistema, temveč za gradnjo povsem novega podsistema z bistveno drugačnimi tehničnimi in fizičnimi karakteristikami“.

Poleg tega so glede na zahtevnost gradnje daljinska hrbtenična omrežja višine 25 metrov ali več uvrščene med zahtevne objekte, za katere je obvezno gradbeno dovoljenje.

Na gradbeno inšpekcijo sta se že pred več meseci obrnili tudi civilni iniciativi, ki se borita proti baznim postajam v Rodiku in na Kozini. A tudi tam ugotovitev inšpektorja niso dočakali. “Inšpektor je prišel, si ogledal gradbišče, potem pa je bilo vse tiho,” je povedal eden od članov civilne iniciative iz Rodika.

Inšpekcija molči

Se bo ministrstvo torej izognilo sankcijam, ker je uradno izvajalo samo vzdrževalna dela, pa čeprav naj bi dejansko v Postojni 35-metrski stolp postavilo tudi tam, kjer ga sicer ne bi smelo?

Če bi namreč investitor želel postaviti objekt (tudi) na parceli, kjer gradnja takšnega objekta ne bi bila dopustna, gradbenega dovoljenja ne bi dobil. Če pa bi ga, a bi se kasneje izkazalo, da je gradil tudi tam, kjer ne bi smel, bi bila takšna gradnja neskladna.

Na gradbeni inšpekciji so napovedali, da bodo prijavo obravnavali, a dober mesec po njenem prejemu ugotovitve še vedno niso znane.

Včeraj so nam z ministrstva za okolje in prostor sporočili, da je gradbeni inšpektor že uvedel inšpekcijski postopek in opravil inšpekcijski ogled, trenutno pa je zadeva v fazi ugotavljanja dejanskega stanja. “Na podlagi ugotovljenih dejstev bo gradbeni inšpektor odločil skladno z zakonodajo, ki ureja področje graditve objektov,” so še dodali.

VERONIKA R. ŽENKO

---