“Raje bi krepali, kot molali”

Žulji, vročina, nevihte, boleča kolena in podplati je le nekaj od težav, ki so spremljali pohodnike, Kraške gade, na osemdnevni poti iz hrvaških Buj do Triglava.

Sprejem Kraških gadov v domačem Gorjanskem. Foto: Petra Mezinec
Sprejem Kraških gadov v domačem Gorjanskem. Foto: Petra Mezinec

GORJANSKO > Za pot do Triglava so letos potrebovali osem dni. V tem času so v treh državah prehodili 315 kilometrov in premagali 6800 višinskih metrov razlike. V vsaki občini so se ustavili in s predstavniki podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Na svoji poti so prehodili dve hrvaški, deset italijanskih in dvajset slovenskih občin. Pohod poteka pod pokroviteljstvom Društva ljubiteljev vozil znamke Alfa Romeo Kraški gadje.

Letošnja preizkušnja je bila za pohodnike še posebej težka, je povedal idejni vodja pohoda Marijan Zega: “Prve dni nas je mučila velika vročina, termometer je kazal več kot 40 stopinj Celzija, v drugih dneh pa nas je stalno spremljal dež in nevihte. Termometer se je na Triglavu spustil na dve stopinji Celzija.” A enajstih pohodnikov, ki so prehodili celotno pot, to ni odvrnilo, zato je letošnji slogan pohoda postal: “Krepat, ma ne molat (Umreti, vendar ne popustiti, op. av.).”

Miranda Marjanovič, ena od dveh deklet, je sicer izkušena planinka in ljubiteljica narave, vendar je bil pohod zanjo še poseben izziv: “Vedno sem se spraševala, če bi zmogla prehoditi celo pot. Pohod ni zanimiv le zaradi hoje, ampak tudi zato, ker spoznaš kraje iz čisto drugačne perspektive.” Prav noben dan ni bil enostaven, prizna, in zaključi: “A je ves trud na koncu, ko stojiš na vrhu Triglava, poplačan.”

Veteran pohoda je Martin Ličen, ki se ga je udeležil že petič. “Prvič greš na tak pohod, ker skušaš preizkusiti sebe. Z leti pa postaja to način druženja in možnost srečevanja z ljudmi, s katerimi deliš pogled na svet,” je povedal.PEM


Najbolj brano