Uradno štiri, neuradno deset milijard

V Braziliji in Riu, kjer se že dviga napetost pred olimpijskimi igrami, so v največje športno tekmovanje na svetu vložili veliko denarja.

RIO DE JANEIRO > Uradno je proračun iger 4,1 milijarde dolarjev, z dodatnimi investicijami, predvsem v infrastrukturi, ki ni neposredno povezana s športom, pa še nekaj dodatnih milijard, skupno vsaj deset.

Brazilija v zadnjem času sicer ni idealno prizorišče za izvedbo velikega tekmovanja. Že drugega v dveh letih, potem ko je ta država leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu. Gospodarska kriza se je poglobila, v zadnjih mesecih se je razplamtela še politična kriza.

A kljub vsem težavam prireditelji iger menijo, da so ravnali dovolj modro, bolj kot nekateri prejšnji organizatorji, ki nekaj let po končanem dogodku ne vedo, kaj bi počeli z velikanskimi in dragimi objekti.

Največ zasebnega vložka

Po zagotovilih mestnih oblasti v Riu je 80 odstotkov zasebnih sredstev vlagateljev, pri čemer je skoraj polovica (dve milijardi) namenjena gradnji objektov in druge olimpijske infrastrukture. Druga polovica pa je povezana z organizacijskimi stroški iger.

V posredni povezavi z igrami so še drugi infrastrukturni projekti, vredni 7,5 milijarde dolarjev. Predvsem gre za projekte na področju transporta, ki bodo po igrah močno vplivali na življenje lokalnih prebivalcev. Ta del olimpijskega financiranja je 57-odstotno pokrit z davkoplačevalskim denarjem, drugo so prispevali zasebni vlagatelji.

Po zagotovilih župana Ria Eduarda Paesa so proračun s sprva načrtovanega zmanjšali za 35 odstotkov; pri kleščenju stroškov je pomagalo to, da so se pri načrtovanju iger namenoma izognili dragim in izstopajočim arhitekturnim projektom.

Toda sodeč po raziskavi poslovne fakultete oxfordske univerze je proračun iger v Riu realno za približno polovico višji od načrtovanega oziroma sprva predstavljenega v kandidaturi. A to ni nobena brazilska posebnost. Avtor raziskave Bent Flyvbjerg ugotavlja, da je takšna prekoračitev povsem v skladu s povprečjem zadnjih štirih prirediteljev. V Londonu 2012 so na koncu prišli celo do številke 14 milijard dolarjev, kar je več kot dvakratno povečanje osnovnega proračuna.

“Na vsakih igrah, ki smo jih preučili, smo ugotovili, da so stroški presegli načrtovan proračun. Rio v tem pogledu ni izjema. Vemo pa, da si zelo prizadevajo za kleščenje stroškov in varčujejo na vsakem koraku,” je dejal Flyvbjerg. Paes tem ugotovitvam nasprotuje: “Vedno se najde kdo, ki naredi raziskave po svoji meri. Ne drži, da smo prekoračili proračun.”

Brazilija krepi varnost

Medtem je brazilska obveščevalna služba (ABIN) v stanju najvišje pripravljenost. Po napadu v Nici so dodatno povečali varnostne ukrepe, ki med drugim prinašajo več zaščitnih pregrad in varnostnih kordonov. Prireditelji so zaposlili kar 85.000 vojakov, policistov in varnostnikov, kar je dvakrat več kot pred štirimi leti na igrah v Londonu. Zelo zanimiv je podatek, da je organizacijski komite iz varnostnih razlogov zavrnil 11.000 prošenj za akreditacijo. Novico je objavila televizija Globo in se pri tem sklicevala na policijske vire. Komu natančno so Brazilci zavrnili akreditacijo, ni natančno jasno. Med drugimi naj bi bilo med zavrnjenimi prosilci tudi 40 oseb, ki jih opazujejo različne mednarodne tajne službe, četverica naj bi imela domnevne povezave s teroristi, kar 61 Brazilcev pa ni dobilo akreditacije, ker je proti njim izdan priporni nalog. Protiteroristična enota brazilske policije preverja vse, ki zaprosijo za akreditacijo na igrah.

STA

---