Postavila bosta mejnike

Sobotna tekma med Anglijo in Slovenijo bo imela za Wayna Rooneyja in Boštjana Cesarja tudi velik simboličen pomen. Kapetana obeh reprezentanc bosta namreč postavila (p)osebna mejnika.

NOVA GORICA > V ospredju bo seveda tekmovalni razplet. Anglija bi se z zmago v četrtem krogu kvalifikacijske skupine E utrdila na prvem mestu in si praktično že rezervirala vozovnico za evropsko prvenstvo v Franciji 2016. Slovenski nogometaši bi se s pozitivnim izidom, denimo remijem, približali svojemu drugemu nastopu na prvenstvu stare celine. Pomembno vlogo na poti do uresničitve ciljev bosta na igrišču imela tudi Boštjan Cesar in Wayne Rooney. Cesar kot brezkompromisni poveljnik slovenske obrambe, Rooney pa kot detonator angleškega napada.

Slovenska reprezentanca je sinoči trenirala v Stožicah brez Kevina Kampla. Od razvoja dogodkov bo odvisno, kdaj mu bodo prižgali zeleno luč in se bo lahko pridružil soigralcem. Danes bosta v Stožicah na sporedu dva treninga, na katerih bo vadil tudi Andraž Kirm, ki je v Ljubljano prispel včeraj.

Predvidoma ne bo manjkalo niti bližnjih srečanj oziroma neposrednih dvobojev na igrišču. Tako kot na prvem medsebojnem obračunu Anglije in Slovenije. Kljub prijateljskemu značaju tekme pred petimi leti na Wembleyju ni manjkalo iskric in ostrih dvobojev. V osrednjih vlogah sta bila prav Rooney in Cesar, pri čemer je slovenski kapetan potegnil krajšo. Po mnenju švedskega sodnika Jonasa Erikssona je zakrivil enajstmetrovko, se pri tem tudi poškodoval ter moral zapustiti igro. Anglija je nato tekmo dobila z 2:1. Poraz pa je vendarle pomenil svojevrstno prelomnico oziroma odskočno desko za slovensko uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010.

Reprezentanci sta se v Južni Afriki spet srečali v zadnji tekmi skupinskega dela, ki je odločala tudi o napredovanju. Angleži so zmagali z 1:0 in se prebili v osmino finala, Slovenija pa je morala domov, čeprav je bila zelo blizu zgodovinskemu podvigu. Cesar in Rooney sta bila seveda standardna člana udarne zasedbe, ne pa še tudi kapetana, ki imata skupno še eno zanimivo podrobnost. Cesar in Rooney sta svoji reprezentančni poti začela na isti dan, 12. februarja 2003.

Rooneyjeva stotica

Waynu Rooneyju je selektor Roy Hodgson kapetanski trak podelil na začetku novega kvalifikacijskega ciklusa. Po reprezentančnem slovesu Stevena Gerrarda je bil Rooney logična izbira. Po stažu je v izbrani vrsti treh levov z naskokom najbolj izkušen. S Slovenijo bo zabeležil že jubilejni stoti nastop v angleški izbrani vrsti. Zdi pa se, da na veliki nogometni sceni nastopa že celo večnost, čeprav je star šele 29 let. Tudi zato ima njegov jubilej prav posebno težo in je seveda dokaz nesporne kakovosti, ki traja.

Za izbrano vrsto je prvič zaigral s 17 leti na prijateljski tekmi z Avstralijo. Zablestel je že dobro leto kasneje na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem, kjer je dosegel štiri zadetke. V dobrem desetletju jih je v angleškem dresu prispeval 43 in je na večni lestvici najboljših strelcev na četrtem mestu. Pred njim so Bobby Charlton (49), Gary Lineker (48) in Jimmy Greaves (44). Številke razkrivajo, a tudi prikrijejo marsikaj. Pikolovski angleški mediji mu niso prizanašali. Pogosto tudi neupravičeno. Prvi zadetek na svetovnih prvenstvih je dosegel šele v Braziliji in to na tretji tekmi skupinskega dela s Kostariko, ko je bilo že jasno, da bo Anglija odpotovala domov.

Podcenjujoče pa bi bilo meriti Rooneyjev prispevek v angleški reprezentanci zgolj skozi prizmo zadetkov. S podajami in številnimi streli na gol se porajajo tudi priložnosti za soigralce. Premalo je tudi poudarjena njegova moštvena vloga, v kateri veliko preteče in se žrtvuje v obrambnih zadolžitvah. Čokati Rooney se je pod taktirko Alexa Fergusona namreč sčasoma razvil v univerzalnega nogometaša z velikim manevrskim prostorom. Tudi zato utegne biti njegova reprezentančna kariera še dolga in rekordna. Po številu nastopov v dresu z državnim grbom bo bržkone prekosil Bobbyja Moora (108), Ashleyja Cola (107), Franka Lamparda, Bobbyja Charltona (oba 106) ter Billyja Wrighta (105) in se zavihtel na tretje mesto večne lestvice. Nedosegljiva pa nista niti vodilni Peter Shilton (125) in drugi David Beckham (115).

Rekordni Cesar

Tudi za 32-letnega Cesarja vstop v ekskluzivni klub 100 ni nedosegljiv, kot se zdi. Na Wembleyju bo že 81. v dresu državne reprezentance, s čimer bo za sabo pustil Zlatka Zahovića, s katerim si delita primat po številu nastopov v dresu slovenske reprezentance. Cesarjev ognjeni krst sicer ni bil prav posrečen. Slovenija je na prijateljski tekmi v Novi Gorici izgubila s Švico z 1:5. Bolj si bo zapomnil zmagoviti zadetek, ki ga je dosegel 9. oktobra 2004 na kvalifikacijski tekmi proti Italiji na Areni Petrol. Takrat je postavni Cesar že gradil kariero v tujini, kjer s kratko vmesno epizodo pri Olimpiji igra že od najstniških let.

Zagrebški Dinamo je bil prva postaja na njegovi profesionalni poti, Marseille najprestižnejša. Edini francoski klub z naslovom evropskega klubskega prvaka je Zagrebčanom zanj odštel dobra dva milijona evrov, kar je za branilca zelo lep iztržek. Cesar je v Marseillu prebil štiri leta, a ni veliko igral. Vmes je okusil tudi otoški nogomet kot posojen nogometaš pri West Bromwichu, igralsko konstanto pa je nato ujel pri Grenoblu in Chievu, kjer igra že od leta 2010 v družbi reprezentančnih soigralcev. V reprezentanci je že dobro desetletje praktično nezamenljiv na štoperskem položaju, kjer je izmenjal kopico soigralcev, na klopi pa se je zvrstila tudi kopica selektorjev. Zadnji, Srečko Katanec, mu je ob svoji vrnitvi namenil tudi namenil kapetanski trak.

Wayne Rooney

> 99 nastopov v reprezentanci

> prvič s 17 leti

> 43 zadetkov v reprezentanci

Boštjan Cesar

> 80 nastopov v reprezentanci

> prvič z 21 leti

> 6 zadetkov, prvi mož obrambe

ALEŠ SORTA

---