“Iz športnega centra so naredili drugo komunalo”

Potem ko so se v Rokometnem klubu Piran odločili za drastičen ukrep, da članska ekipa izstopi iz prve ženske lige, so piranski ljubitelji rokometa pretreseni in žalostni, da so stvari prišle tako daleč. Medtem ko na občino letijo resni očitki na račun športne politike, pa tam ponavljajo staro mantro, da morajo za financiranje vrhunskega športa poskrbeti sponzorji in ne občinski proračun.

PIRAN > “Žal mi je, da je do tega prišlo. Klubi imajo običajno močne sponzorje, ki jih RK Piran, žal, ni imel. Občina Piran ne bi mogla pokriti vseh stroškov, ki jih je imel klub. Kljub temu da je RK Piran dosegal odmevne rezultate, ne bi bilo pošteno, da na račun tega ne bi financirali ostalih športnih klubov, ki prav tako ogromno vlagajo v mlade,” razmere komentira piranski župan Peter Bossman.

RK Piran je lani na podlagi pravilnika o merilih za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna prejel 36.837,37 evra, občina pa je klubu zagotovila tudi 3240 ur uporabe športnih objektov. To pa je premalo, da bi finančno izpeljali tekmovanje v prvi ligi, za kar naj bi bilo potrebnih približno 100.000 evrov na sezono. Ob tem so bile piranske rokometašice kljub slabim denarnim razmeram kar sedemkrat zapored najboljša ekipa v občini, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da tako klub kot občina kljub resni krizi ostajata vsak na svojem bregu.

Pleskarji namesto trenerjev

“Oceniti bi bilo treba, kateri klubi predstavljajo občinsko smetano in kateri šport gojijo le rekreativno. Včeraj je izstopil nogomet, danes rokomet, jutri bo še košarka,” je nad stanjem v piranskem športu razočarana Vida Murovec, častna predsednica RK Piran. Za slabo stanje krivi zgrešeno občinsko politiko. “Glavni problem je, da se občina ne zaveda, da je skrb za razvoj športa njena dolžnost,” pravi.

Murovčeva, legenda piranskega rokometa, je bila dolga leta zaposlena v Športnem in mladinskem centru Piran (ŠIMC) kot vodja športnih programov, zato dobro ve, o čem govori. Po njenem mnenju pa o športu malce manj vedo tisti, ki danes vodijo ŠIMC. “Morali bi zaposlovati trenerje, oni pa so zaposlili 17 pleskarjev in čistilcev. Iz športnega centra so naredili drugo komunalo, ki skrbi samo za objekte. To je podobno, kot da bi na neki šoli skrbeli samo za fasado, pozabili pa bi zaposliti učitelje.”

Občine svojo športno politiko vodijo prek pravilnikov, in prav Murovčeva je spisala prvi pravilnik za dodeljevanje sredstev, ko je še delala v ŠIMC. “Takrat so se druge občine zgledovale po nas, zdaj pa so nas vsi prehiteli,” pravi in doda, da so politiki pred jesenskimi lokalnimi volitvami obljubljali, da bodo zdajšnji pravilnik spremenili. Pri tem naj bi jim svetovala prav Murovčeva, a so po volitvah na obljube pozabili. Po ocenah Murovčeve bi moralo biti prek športnega centra zaposlenih vsaj šest ali sedem trenerjev; v Ljubljani jih je na primer sto, v Piranu pa ni nobenega.

Župan plačal prevoz na tekmo

S finančnimi težavami kluba, ki niso od včeraj, je bil seznanjen tudi župan, ki trdi, da je lani klubu tudi osebno predstavil potencialnega sponzorja, a je ta ob ugotovitvi višine potrebnih sredstev odstopil od sodelovanja. “Tudi sam sem se zavzel in pokril stroške prevoza RK Piran na eno izmed tekem. Ne nazadnje pa sem pred kratkim na sestanku z Luko Koper posebej prosil za možnost financiranja RK Piran z njihove strani,” trdi Bossman in obljublja, da bodo članski ekipi RK Piran še vedno zagotovili objekt za vadbo. Hkrati upa, da izstop iz lige ne bo vplival na financiranje in delovanje mlajših selekcij RK Piran.

Podobno upanje izraža tudi direktor ŠIMC Matjaž Ukmar, na katerega so se predstavniki RK Piran v zadnjih letih nekajkrat obrnili po pomoč.

“V večini primerov smo jim kot zavod tudi pomagali, kolikor je bilo pač v naši moči, saj v svojem proračunu nimamo sredstev za financiranje športnih društev,” pojasnjuje Ukmar in dodaja, da je dejstvo, da so članske ekipe odvisne predvsem od sponzorskega in donatorskega denarja, katerega pa je na trgu vse manj. “Poleg tega v naši občini razen hotelskih hiš nimamo velikih podjetij, ki bi bila pripravljena vlagati v šport.”

V RK Piran se ne strinjajo z logiko občinskih uradnikov. Opozarjajo, da jih je občina kljub temu, da so v članski ekipi igrale skoraj same dijakinje in študentke, obravnavala kot profesionalno ekipo in jim vzela še denar, ki bi ga klub sicer dobil, če bi na primer mladinke igrale v mladinski in ne v članski ekipi.

“Namesto, da bi občina podpirala, da se dijakinje in študentke ukvarjajo s športom, so nam dodatno zaračunali še dvorano,” je zgrožena Murovčeva. “Da pa ni donatorjev in sponzorjev, ki bi podpirali piranski šport, je pa druga žalostna zgodba,” še doda.

ALJA TASI

---