Zaslišanje kot v ameriških filmih

Imamo enega najpočasnejših in najmanj učinkovitih kazenskih postopkov. Da bi se to spremenilo, je ministrstvo za pravosodje pripravilo obsežne spremembe zakona o kazenskem postopku. A vsul se je plaz kritik, da te zlasti v predkazenskem postopku dajejo preveč moči policiji. Tako meni tudi ministrica za notranje zadeve. Ne glede na to je koalicija včeraj sprejela zakon.

LJUBLJANA > Novela zakona o kazenskem postopku (ZKP) omejuje sodno preiskavo oziroma jo nadomešča s policijsko preiskavo v predkazenskem postopku. Tožilstvo in policija bi v predkazenskem postopku osumljenca in priče lahko zaslišala brez prisotnosti odvetnika. Zaslišanje bi morala posneti, posnetek pa bi postal veljavno dokazno sredstvo pred sodiščem.

V škodo ljudi brez denarja?

Ta rešitev je v minulih mesecih razdvajala stroko in poslance, pod vprašaj pa jo je postavila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Opozorila je na omejevanje pravic osumljenca in njegovega zagovornika ter omejevanje vpogleda v gradivo in zbrane dokazne predmete.

Ministrica za notranje zadeve je proti

Novela zakona o kazenskem postopku trči v koncept pravne države, svari notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Po njenem gre za krčenje pravic ljudi v kazenskem postopku ter za “nižanje standarda varstva človekovih pravic na podlagi neke navidezne večje učinkovitosti, ki je dejansko ne bo”. Ministrica meni, da novela omejuje dostop do sodne preiskave in uvaja koncentracijo postopka v roke policije. “Manjši bosta poštenost postopka, enakost orožij in pravica do obrambe,” je posvarila in kot najbolj zaskrbljujoče izpostavila, da se bo to zgodilo na račun socialno šibkejših ljudi, ki si odvetnika ne bodo mogli privoščiti. STA

Pri velikih kriminalcih, ki si lahko privoščijo drage odvetnike, postopki ne bodo hitrejši. Hitrejši bodo le pri malih tatovih in tistih, ki so nedolžni, opozarjajo nasprotniki sprememb. Človek, ki nima pravnega znanja in odvetnikov, lahko na policijskem zaslišanju podleže pritiskom, se izreče za krivega in zapečati nadaljevanje na sodišču, je včeraj, ko je državni zbor razpravljal o noveli ZKP, strahove strnil Matej T. Vatovec (Levica).

Minister Goran Klemenčič je v bran zaslišanju v predkazenskem postopku pojasnil, da takšni postopki v nekaterih evropskih državah veljajo že leta in so prestali presoje Evropskega sodišča za človekove pravice. “Obdolženi ima zmeraj možnost biti tiho, se ne strinjati. To se bo posnelo. In pod zelo ostrimi pogoji bo lahko to uporabljeno tudi kot dokaz. Ne bo pa smel biti edini dokaz. Enako velja za pričo,” je dejal.

Policisti zdaj v predkazenskih postopkih rutinsko napišejo uradni zaznamek. Obtoženci in priče lahko na sodišču izpovedujejo drugače, kot so po storitvi kaznivega dejanja, in takrat si sodnik z zaznamki ne more veliko pomagati. Po drugi strani bi posnetek dobrega zaslišanja v predkazenskem postopku lahko služil kot dokaz na sodišču.

Kljub opozorilom ministrice za notranje zadeve in prizadevanjem zlasti poslanskih skupin SDS in Levica, da se zakon s spornimi rešitvami ne bi uveljavil, so poslanci koalicije sledili ministru Klemenčiču in zakon sprejeli.

Legalna raba lovilca signala

Spremembe ZKP so sicer veliko širše od predkazenskega postopka. Med novostmi so določbe, ki izboljšujejo varovanje žrtev kaznivih dejanj, uvajajo se spremembe pri vročanju sodne pošte in zdravniških opravičilih. Da bi bila sojenja hitrejša, ZKP omogoča tudi združevanje sorodnih zadev v enotne postopke. Zakon ureja varovanje novinarjevega vira, vrhovnim sodnikom pa daje pravico, da se do odločitev opredeljujejo z ločenimi mnenji.

Novela ZKP omogoča tudi uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, tako da bi lahko pristojni organi pod določenimi pogoji pridobivali podatke o elektronskem prometu posameznikov. Policija bi po novem lahko uporabljala lovilce signalov mobilnih naprav, vendar ne za prisluškovanje, ampak le za prepoznavo mobilne številke in določitev njene lokacije. To bi policistom pomagalo tudi pri iskanju pripornikov in zapornikov. JANA KREBELJ

---