ZL za odpis dolgov najrevnejšim

ZL zahteva skupno nujno sejo odborov državnega zbora za finance in za delo, na kateri bi govorili o možnostih odpisa dolgov najrevnejšim in o problemu posojil v frankih.

“Potem ko je država z milijardami dokapitalizirala banke, se nam zdi, da je skrajni čas, da dokapitalizira tudi ljudi, ki jih je s tem procesom osiromašila,” pravi vodja poslancev ZL Luka Mesec. Foto: STA
“Potem ko je država z milijardami dokapitalizirala banke, se nam zdi, da je skrajni čas, da dokapitalizira tudi ljudi, ki jih je s tem procesom osiromašila,” pravi vodja poslancev ZL Luka Mesec. Foto: STA

LJUBLJANA > “Potem ko je država z milijardami dokapitalizirala banke, se nam zdi, da je skrajni čas, da dokapitalizira tudi ljudi, ki jih je s tem procesom osiromašila,” pravi vodja poslancev ZL Luka Mesec.

Mesec je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za sklic skupne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko ter odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal, da je Slovenijo leta 2009 zajela finančna in gospodarska kriza, ki je nastala v zasebnem sektorju. Država je nato reševala banke in prezadolžena podjetja, zaradi česar je narasel javni dolg, ki ga skuša zdaj odplačevati z varčevanjem, je povedal.

“Kriza se iz finančnega sektorja, kjer je nastala, zdaj prenaša neposredno na breme državljanov, najpogosteje prav tistih najrevnejših in najšibkejših,” je dejal Mesec in dodal, da so posledice te krize v Sloveniji “grozovite”. Kot primer je navedel, da v Sloveniji pod pragom revščine po zadnjih podatkih živi 291.000 ljudi.

Hrvaški sporazum o odpisu dolgov

ZL bo na seji predstavila tuje prakse reševanja težav najšibkejših. “Na Hrvaškem so ravno v ponedeljek podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo telekomunikacijska podjetja, banke, državna podjetja in občine odpisali dolgove svojim dolžnikom v višini do 35.000 kun oziroma do okoli 5000 evrov,” je dejal Mesec.

Tak ukrep, pravi Mesec, v nasprotju z reševanjem bank in tajkunov ne terja zadolževanja države in pretiranih proračunskih izdatkov. “To preprosto pomeni, da se država dogovori s podjetji, komunalo in občinami, da v zameno za davčne olajšave nehajo terjati tiste, ki svojih položnic ne morejo več plačevati. Tako pridobimo vsi,” je povedal.

Dodal je, da bi lahko s tem povečali potrošnjo najšibkejših in posledično spodbudili tudi gospodarsko rast. Na seji bodo zato predlagali ustanovitev posebne komisije, ki bo preučila, kako bi lahko takšne ukrepe izvedli tudi v Sloveniji.

Problem posojil v frankih

Glede problema imetnikov posojil v frankih bodo po zgledu Hrvaške predlagali, naj vlada prizadetim omogoči čimprejšnjo pretvorbo posojil v evrske, vsaj po tistih tečajih, ki so bili pred nenadnim skokom vrednosti franka. Dodatno bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da bi se na splošno onemogočilo najemanje posojil v valuti, v kateri ljudje ne dobivajo prihodkov, je dejal Mesec.

“Pri teh ljudeh ne gre za nikakršne špekulante. Gre preprosto za zavedene potrošnike, ki so pred krizo, ko so banke kredite v frankih ponujale kot blazno vroč kostanj, verjeli tem bankam, ki so jim hkrati tudi obljubljale, da bodo imeli kadarkoli možnost pretvorbe kreditov iz frankov v evre za stoevrski administrativni strošek. Zdaj pa so naenkrat soočeni s situacijo, ko so se jim krediti čez noč podražili za 15 odstotkov,” je povedal.

STA


Najbolj brano