Vsebine priporočil kliniki za zdaj ne omenjajo

Minule dni so v javnost pricurljale informacije o ugotovitvah izrednega upravnega nadzora na ljubljanski nevrološki kliniki in sprožile zgražanje, pa tudi zanikanja iz strokovnih krogov. Zato smo zdravstveno ministrstvo, ki je ta nadzor odredilo, zaprosili za uradna pojasnila, kaj je nadzor zares ugotovil in kaj so samo neuradne govorice.

LJUBLJANA > Zdravstveno ministrstvo je v zvezi z ugotovitvami izrednega upravnega nadzora zelo suhoparno. Poudarja, da ima ljubljanski klinični center (UKC), katerega sestavni del je nevrološka klinika, po prejemu odločbe, s katero so določeni ukrepi in roki za odpravo v nadzoru ugotovljenih nepravilnosti, zdaj 30 dni časa za vložitev tožbe na upravnem sodišču. Odločba je bila UKC vročena 31. julija letos.

Kot obljubljajo v pojasnilu, bo zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc izsledke izrednega upravnega nadzora komentirala 2. septembra. Glede samega izrednega strokovnega nadzora pa navajajo, da je bil njegov poglavitni namen ugotoviti, “kako se na nevrološki kliniki izvaja zdravstvena nega pacientov, upoštevajo kompetence zdravstvenih delavcev in zagotavljajo strokovnost, kakovost in varnost oskrbe pacientov. Komisija je na podlagi ugotovitev podala predloge za izboljšanje dela in zagotavljanja varnosti in kakovosti obravnave pacientov”.

V omenjenem poročilu so, tako neuradne novice, še zlasti izpostavljeni trije kirurgi, ki so (dva še vedno) delali na nevrološki kliniki: izraelski David Mishaly in slovenska Robert Blumauer ter Borut Geršak. TV Slovenija je uspela stopiti v stik z Mishalyjem, ki med drugim pravi, da poročila še ni dobil, da upa, da ga bo in da bo tako imel priložnost pojasniti svojo plat resnice. Med drugim poudarja, da ne goji nobene zamere do UKC in Slovenije in da bi, če bi ga povabili, znova prišel operirat slovenske otroke v Ljubljano. Sicer pa zdaj v Izraelu operira tudi slovenske male srčne bolnike, kadar jih tudi tja pošljejo na nujno zdravljenje.

Priporočila posegajo na veliko strokovno-organizacijskih področij, med seboj se tudi prekrivajo. Ministrstvo našteva, da se nanašajo na: pripravo in izboljšavo protokolov za postopke obravnave; evidentiranje opozorilnih nevarnih dogodkov; način predaje dela; kazalnike kakovosti; oskrbo bolnikov; ravnanje z zdravili; izvajanje notranjih nadzorov; zagotavljanje kadrovskih virov. Podrobnostim, za kakšne nepravilnosti gre in kaj vse morajo izboljšati, pa se je ministrstvo v pojasnilu izognilo.

Dodajajo še, da so izbrali takšen vzorec pregledanih postopkov in dokumentov, “iz katerega lahko sklepamo, kakšna je organizacijska raven, raven izvajanja dejavnosti zdravstvene nege, kot tudi, kakšno je področje medsebojnih odnosov in komuniciranja med zaposlenimi”.

Zaključke nadzora je prejel tudi UKC, “ki mora o uvedbi priporočil sproti poročati ministrstvu za zdravje. Komisija bo naslednji nadzor opravila v januarju 2016. Znova poudarjamo, da je namen Izrednega strokovnega nadzora zagotoviti kakovost obravnave in varnost pacientov, saj v tako zahtevnih okoljih ne sme prihajati do nobenih odklonov oziroma napak,” piše v pojasnilu ministrstva.

JA

---