Vlada o GSO predvidoma še junija

Vlada bo predvidoma še ta mesec obravnavala osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave GSO. Na kmetijskem ministrstvu so v času javne razprave, ki se je iztekla konec maja, prejeli 106 pisnih odzivov na osnutek zakona, na podlagi katerih so ocenili, da osnutek uživa široko javno podporo.

LJUBLJANA > Omejitev ali prepoved pridelave GSO, tudi če so dovoljeni na evropski ravni, državam članicam omogoča marca sprejeta evropska direktiva. Slovenija je to možnost izkoristila in pripravila osnutek novega zakona, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa pričakujejo, da bo sprejet še letos.

Država bo v skladu z osnutkom pridelavo GSO omejila ali prepovedala na dva načina - z geografsko izključitvijo Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali s prepovedjo pridelave GSO. Učinek izključitve ali prepovedi je podoben, je pa nekoliko drugačen postopek, poleg tega pa v primeru prepovedi država sama nastopa pred sodišči v primeru morebitnih tožb.

Prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati

Javna razprava je po oceni ministrstva znova pokazala, da ima zainteresirana javnost jasno oblikovana stališča do pridelave GSO. “Kljub delu strokovne javnosti, ki podpira pridelavo tovrstnih rastlin, v veliki večini prevladuje mnenje, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji prepovedati,” so pojasnili.

To namreč ni skladno z modelom trajnostnega razvoja kmetijstva, ki svojo konkurenčnost gradi na kakovosti, višji dodani vrednosti kmetijskih proizvodov, ohranjeni naravi in biotski raznovrstnosti. Po mnenju ministrstva je treba upoštevati tudi razdrobljeno posestno in parcelno strukturo slovenskih kmetij, ki omogoča sobivanje ekološkega in konvencionalnega kmetijstva le v primeru, če v konvencionalnem kmetijstvu ne gojijo GSO.

Skupina znanstvenikov meni, da bi zakon Slovenijo izključil iz skupine tehnološko naprednih držav

V javni razpravi, ki je potekala od 29. aprila do 29. maja, je ministrstvo prejelo 106 pisnih odzivov na osnutek zakona. V 96 primerih so mu izrazili podporo, nasprotovanje pa le v enem primeru. V preostalih primerih so predlagali dopolnitve osnutka zakona.

Te se v večini primerov nanašajo na sestavo in naloge komisije za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GSO, okrepitev področja kontrole gensko spremenjenih rastlin in določitev uradnega laboratorija za analize ter ustreznejšo uporabo imena za gensko spremenjene rastline. Ministrstvo bo predloge proučilo in nanje podalo stališča.

Skupina znanstvenikov, ki delujejo v znanstvenih odborih za delo z gensko spremenjenimi organizmi, je pred kratkim sicer izrazila nasprotovanje predlaganemu osnutku. Menijo, da bi zakon Slovenijo izključil iz skupine tehnološko naprednih držav, želijo pa si tudi obsežne javne razprave o tej problematiki, “v kateri bodo imeli znanstveniki, ki delujejo na tem področju, enako možnost, da izrazijo svoje mnenje, kot nasprotniki te tehnologije”.

V EU je trenutno dovoljeno gojiti le gensko spremenjeno koruzo

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je dejal, da je to njihovo mnenje in da ima marsikateri znanstvenik tudi drugačno mnenje. “Ministrstvo in sam zagovarjam stališče, da je treba poleg mnenja znanstvenikov, ali je kakšna stvar za ljudi in okolje nevarna ali ne, upoštevati tudi okoljsko in kmetijsko politiko ter javno mnenje,” je dejal.

Smer razvoja slovenskega kmetijstva brez gojenja GSO je začrtala resolucija o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je leta 2011 sprejel DZ, v njej pa je predvidena prepoved gojenja GSO.

V EU je trenutno dovoljeno gojiti le eno gensko spremenjeno rastlino, koruzo MON810, v postopku odobritve pa je še osem gensko spremenjenih rastlin za gojenje - šest sort koruze, ena sladka koruza in ena soja. Te gensko spremenjene sorte so odporne na določene vrste herbicidov ali/in insektov.

Gensko spremenjeno koruzo trenutno goji pet članic - Španija, Portugalska, Češka, Slovaška in Romunija, devet držav pa je gojenje tovrstnih rastlin na svojem ozemlju omejilo ali prepovedalo. To so Avstrija, Bolgarija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Poljska in Francija.

STA

---