V zadnjih letih v Sloveniji vse manj cerkvenih porok

Po cerkveni statistiki število katoličanov v Sloveniji podobno kot drugod po Evropi v zadnjih letih upada, medtem ko v svetovnem merilu narašča. V zadnjih letih v Sloveniji upada tudi število cerkvenih porok in duhovnikov, kar v Cerkvi v nedavno izdanem letnem poročilu pripisujejo spremembam v načinu življenja in vse večji sekularizaciji.

LJUBLJANA > Kot je razvidno iz poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2015, je bilo konec leta 2014 v Sloveniji 2.062.731 prebivalcev, od katerih je bilo po cerkveni statistiki katoličanov 1.523.040 oziroma 73,8 odstotka. Po uradnem popisu prebivalstva iz leta 2002 je ta statistika sicer nekoliko drugačna, saj se je za katoličane takrat izreklo 57,8 odstotka prebivalstva.

Število katoličanov v Sloveniji se je po cerkveni statistiki v letih od 2004 do 2014 zmanjšalo za nekaj manj kot šest odstotnih točk. Ta podatek se, kot navaja poročilo, odraža tudi pri krstih, saj se je njihovo število v istem obdobju zmanjšalo za 12 odstotnih točk, medtem ko se je v istem obdobju število rojstev povečalo. Še vedno je sicer krščenih približno 60 odstotkov vseh rojenih otrok.

Manj prvih obhajil, birm in cerkevnih porok

V letih od 2004 do 2014 se je znižalo tudi število prvih obhajil, prav tako birm in cerkvenih porok (cerkveno se poroči še približno 40 odstotkov civilno poročenih parov). Upada tudi število duhovnikov, se pa povečuje število laikov, ki vse bolj prevzemajo vlogo pomočnikov.

Na drugi strani v Cerkvi na Slovenskem beležijo povečanje zanimanja za šole in vrtce, ki so v njihovi lasti. Tako je bilo leta 2004 v vse stopnje katoliških šol in zavodov vpisanih 2659 mladih, leta 2014 pa 3797.

Prav tako se povečuje število katoličanov v svetovnem merilu. Konec leta 2013 je bilo po podatkih Svetega sedeža, ki jih povzema poročilo, v svetu 1,25 milijarde katoličanov (od nekaj več kot sedem milijard vsega prebivalstva), njihovo število pa se je glede na leto 2012 povečalo za 25 milijonov. Pri naraščanju števila katoličanov najbolj izstopata ameriška in afriška celina, medtem ko v Evropi in Severni Ameriki številke ostajajo približno enake oziroma ponekod upadajo.

Cerkev na Slovenskem ima trenutno 785 župnij, ki jih vodi približno 1050 duhovnikov in 11 škofov. V okviru Cerkve na Slovenskem deluje tudi Slovenska karitas, ki je leta 2014 pomagala več kot 106.00 ljudem in razdelila za približno 10 milijonov evrov pomoči.

Glavni vir prihodkov Cerkve v Sloveniji so prostovoljni prispevki

V lasti Cerkve v Sloveniji je trenutno 2901 cerkev, kapel in znamenj oziroma 80 odstotkov slovenske kulturne dediščine. Na drugi strani ministrstvo za kulturo od vseh sredstev, namenjenih za obnovo kulturne dediščine, Cerkvi za obnovo sakralne dediščine nameni 5,9 odstotka, je razvidno iz poročila.

Glavni vir prihodkov Cerkve v Sloveniji predstavljajo prostovoljni prispevki vernikov. Država, kot navaja poročilo, verske dejavnosti Cerkve ne financira, sofinancira pa dejavnosti, ki so družbeno koristne, pri čemer Cerkev večino sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih.

Nekaj država prispeva tudi za socialno varnost duhovnikov. V letu 2014 je za ta namen namenila 1,6 milijona evrov. Na drugi strani je Cerkev plačala za najmanj 16 milijonov evrov različnih davkov (za stavbna zemljišča, za vzdrževanje gozdnih cest in podobno), navaja poročilo.

Leta 2009 so slovenski škofje ustanovili tudi ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab, ki v primeru spolne zlorabe s strani klerikov svetuje žrtvam in svojcem. Po podatkih iz poročila je skupina med letoma 2013 in 2015 obravnavala tri primere.

STA

---