Službo išče še pet poslancev

Na plačilni listi državnega zbora je še 28 bivših poslancev, ki si na trgu dela še niso uspeli najti nove službe. Z iskanjem te ne morejo več odlašati. Pravica do poslanskega nadomestila bo namreč večini potekla v začetku februarja.

Odpri galerijo

LJUBLJANA, PRIMORSKA > Nadomestilo poslanske plače še vedno prejema pet nekdanjih primorskih poslancev: Aljoša Jerič (ZaAB), Tina Komel (PS), Kristina Valenčič (DL), Zvone Černač (SDS) in Samo Bevk (SD). Zadnja dva sta na boljšem, saj sta funkcijo poslancev opravljala vsaj tri zaporedne mandate, zaradi česar lahko nadomestilo prejemata 12 mesecev. Preostali trojici, ki je bila v parlamentu le en mandat, pa se bo pravica do nadomestila iztekla v začetku februarja prihodnje leto.

Manj širokogrudna pravila, ki so večini bivših poslancev prejemanje nadomestila skrajšala z enega na pol leta, vsem pa višino nadomestila znižala s sto na 80 odstotkov zadnje poslanske plače, so v veljavi šele od leta 2012. Morda je bila do takrat prav pravica do celoletnega stoodstotnega nadomestila za vse bivše poslance razlog za to, da so ti po prenehanju poslanskega mandata množično ostajali na plečih države. Leta 1996 jih je nadomestilo prejemalo 61, leta 2000 46, leta 2004 48, leta 2008 44, leta 2011 pa 52. Po letošnjih predčasnih volitvah, ko je na cesti ostalo največ “starih” poslancev doslej, kar 64, pa jih je avgusta za nadomestilo zaprosilo “le” 34. Oktobra jih je bilo na seznamu nepreskrbljenih še 28.

Ven iz politike

Nekdanja ilirskobistriška poslanka Kristina Valenčič je priložnost za novo kariero iskala na lokalnih volitvah, a se ji želja, da bi postala županja Ilirske Bistrice, ni uresničila. Zdaj si aktivno išče službo: “Sem na trgu, tako kot vsak brezposeln, le da imam še dodatno težavo, ker imam oznako politika. To je še en minus pri iskanju službe.” Službo išče na različnih področjih. “Želim iti ven iz aktivnega političnega življenja, tako da iščem tudi v gospodarstvu in v državni upravi. Navajena sem delati marsikaj, tako da sem pripravljena sprejeti, kar koli se bo pojavilo,” pravi. Valenčičeva, ki je bila, preden je postala poslanka, načelnica bistriške upravne enote, na to, da bi se zdaj zaposlila ne Bistriškem, ne računa in se ozira tudi v druge regije.

Svoje zaposlitveno vprašanje je že uspešno rešil bistriški poslanec Ivan Simčič. Čakalo ga je staro delovno mesto v Pokrajinskem muzeju Koper. Tam spet dela od začetka septembra, pred tem pa je avgusta koristil poslansko nadomestilo. “Trenutno uživam v svojem delu, ki je zgodovina in muzeji. Če bodo ljudje odločili, bom morda še kandidiral. Morda pa tudi ne, saj imam zdaj že štiri mesece mir,” o tem, ali ga bo še kdaj zaneslo v državno politiko, razmišlja Simčič. Miru kot poslanec po tistem, ko so se nanj vsuli očitki, da je na fakulteto napredoval s ponarejenim srednješolskim spričevalom, res ni imel. “Očitno smo eni prišli s podeželja v veliko mesto in smo bili moteči,” ostaja o tem, da je neoporečen, prepričan Simčič. Namiguje na to, da bi v prihodnosti utegnil objaviti svoje spomine in razkriti ozadja, ki vodijo politiko.

Jerko Čehovin, ki je v DZ zastopal barve Pozitivne Slovenije, po razkolu v tej stranki pa sledil Alenki Bratušek, je izpolnil napoved, da se bo upokojil. “Po 43 letih delovne dobe sem od 2. avgusta upokojenec. Zapustil sem politiko tako na državni kot na lokalni ravni. Sem pa še vedno aktiven v družbi,” je povedal nekdanji poslanec iz Postojne. Čehovin je predsednik občinske Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, sodeluje pa še v nekaterih društvih.

Aktivni v svojih strankah

Drugi postojnski poslanec iz prejšnjega sklica državnega zbora, Zvonko Černač, se na naše klice ni odzval. Trenutno prejema poslansko nadomestilo. Na lokalnih volitvah je bil izvoljen v občinski svet, v katerem pa ne more računati na pomembnejše funkcije, saj je njegova stranka SDS v opoziciji. Neuradno naj bi bil v igri za generalnega sekretarja stranke, a je vrh nato dal prednost Alenki Jeraj.

Mirko Brulc (SD) se je, tako kot je napovedal pred volitvami, upokojil. “Več kot deset let sem bil, tako kot poslanec in tudi prej kot ravnatelj, premalo doma. Zato je treba zdaj pri hiši marsikaj postoriti in to z veseljem počnem. V območnem odboru SD, katerega predsednik sem, pa se pripravljamo na volitve novega vodstva. Mesto prepuščam drugim, ostajam pa 'stric iz ozadja', ki bo mladim rad pomagal. S parlamentom ostajam v stiku na ravni prijateljskih srečanj z nekdanjimi kolegi. Nad tistim, kar se dogaja tako v Ljubljani kot v novogoriškem mestnem svetu, pa sem razočaran. Pričakovanja so bila drugačna,” pravi Brulc.

Samo Bevk (SD) se še ni odločil, kako poklicno naprej, in dobiva nadomestilo. “Nadomestilo mi pripada do avgusta prihodnje leto in do takrat se bo treba odločiti. Še vedno sem predsednik območne organizacije SD Idrija-Cerkno. Zdaj pišem knjigo, ki bo izšla predvidoma januarja prihodnje leto. Še vedno sem v stiku s kolegi v parlamentu. Za zdaj dela poslancev novega sklica ne bi ocenjeval. Veliko je novih ljudi in očitno se še nekako lovijo,” opaža dolgoletni poslanec Bevk iz Idrije.

Zdravnica iz Izole našla delo v Tolminu

Pri iskanju službe je bila uspešna Lejla Hercegovac. Poslanskega nadomestila ni prejemala niti en dan. Sprejela je službo pediatrinje v Tolminu. “Spremljala sem razpise, v Tolmin pa me je povabila kolegica. Tako sem naredila tri dobra dela hkrati: dr. Martini Soban, ki je v Izoli prišla na moje mesto, nisem vzela službe, državni proračun z menoj ni imel dodatnih stroškov, v Tolminu pa imajo izkušeno zdravnico.” V ZD Tolmin je zaposlena za določen čas za eno leto, štiri dni v tednu dela kot pediatrinja, en dan pa v splošni ambulanti. Je šefica urgentne službe, dva dni v mesecu pa dela tudi na otroški urgenci v izolski bolnišnici. “Zadovoljna sem. Vsak vikend sem v Izoli, med tednom pa v Tolminu. Spomladi pa bom gledala razpise za naprej,” je še dodala.

Manj sreče ima Tina Komel. Poslanka iz Kopra, ki je bila vmes tudi ministrica, še ni dobila službe. “Prejemam nadomestilo po prenehanju poslanskega mandata. Iščem službo, a je res težko. Ko si enkrat tako aktiven v politiki, se je težje vključiti v 'normalno' delovno okolje, saj ljudje tega ne odobravajo,” je povedala Komelova. Na listi Pozitivne Slovenije je kandidirala za občinski svet, a ni bila izvoljena. V tej stranki je tudi prevzela položaj generalne sekretarke, ki pa je nepoklicen in ni honoriran.

Kraška poslanka Ljubica Jelušič po prenehanju poslanske funkcije ni ostala brez dela, niti brez službe. V novem študijskem letu je raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede, kjer jo študentje srečujejo pri treh predmetih. Od oktobrskih volitev je članica občinskega sveta v Sežani, kamor je bila izvoljena na listi SD, dejavna ostaja tudi v mednarodnih organizacijah: “Ta hip sem v Ženevi na seji Mednarodnega svetovalnega odbora DCAF. Članica sem od ustanovitve,” nam je sporočila iz Švice.

> Prejemanje nadomestila poslanske plače za tiste poslance, ki so funkcijo opravljali le en mandat, lahko traja največ šest mesecev. Poslanci, ki so funkcijo opravljali več zaporednih mandatov, lahko nadomestilo prejemajo največ 12 mesecev. Nadomestilo znaša 80 odstotkov zadnje poslanske plače.

Aljoša Jerič iz Lokve, nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije, ki se je opredelil za usmeritev Alenke Bratušek, še ni našel zaposlitve, zato prejema nadomestilo. “Z ženo sva solastnika podjetja, ki je pred mojim vstopom v parlament nudilo storitve na področju avtomatizacije zgradb. Sedaj pa preverjamo nove poslovne možnosti za ponovni zagon podjetja. Kar pa zdaleč ni tako preprosto oziroma samoumevno,” svoje poparlamentarno obdobje opisuje Jerič. Sicer je diplomiral na fakulteti za management in na konservatoriju za glasbo v Trstu. Glede na glasbeno izobrazbo in na veliko izkušenj na kulturnem področju preverja tudi možnosti na področju kulturnega menedžmenta. Poudarja, da ima po njegovih izkušnjah pri iskanju zaposlitve status nekdanjega poslanca prej negativni kot pozitivni predznak.

JANA KREBELJ

in novinarji PN

---