Slovenija je zaščitila kranjsko klobaso

Slovenija je na ravni EU zaščitila tudi kranjsko klobaso. Evropska komisija je odobrila njen vnos v register zaščitenih geografskih označb in jo tako dodala na seznam več kot 1200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU.

LJUBLJANA > To je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, so danes sporočili iz Bruslja.

Za Slovenijo je to 11. zaščitena geografska označba na ravni EU. Geografska označba označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem, so zapisali v Bruslju.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so pojasnili, da pomeni zaščita proizvoda z geografsko označbo, da mora vsaj eden od postopkov proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja izven tega geografskega območja.

Ministrstvo: gre za izjemen uspeh

Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da je zaščita kranjske klobase kot slovenskega proizvoda za Slovenijo izjemen uspeh. Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na ministrstvo vložilo združenje GIZ kranjska klobasa.

Ministrstvo je kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo.

Ministrstvo je marca 2009 vlogo za zaščito kranjske klobase posredovalo v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU. Aprila 2010 je komisija ministrstvo obvestila, da vloga ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje s področja zaščit kmetijskih pridelkov in živil, ker geografsko območje ne ustreza regiji iz imena, ker vloga ne vsebuje ustreznih dokazil, da se proizvod po sestavinah ali proizvodnem postopku razlikuje od ostalih podobnih proizvodov, in ker ni ustreznih dokazil o slovesu proizvoda, zato bo vlogo za zaščito zavrnila.

Klobasa v 18. stoletju

Sloveniji je komisiji nato uspelo dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina (dežela) znotraj Habsburške monarhije, prav tako pa je komisiji poslala tudi dokaze o specifičnosti proizvoda ter veliko pisnih dokazil o slovesu kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, ki sega od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes.

Komisija je menila, da je utemeljitev ustrezna, in je februarja 2012 v uradnem listu EU objavila povzetek vloge za kranjsko klobaso. V skladu z evropsko zakonodajo so lahko v roku šestih mesecev od dneva objave ostale države članice in tretje države utemeljeno ugovarjale na objavljeno vlogo. To so storile Avstrija, Nemčija in Hrvaška, nakar so tekla pogajanja.

Z objavo registracije je komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod, pri čemer lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena “Krainer”, “Käsekrainer”, “Schweinskrainer”, “Osterkrainer” in “Bauernkrainer”, medtem ko je Hrvaška dobila 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza “kranjska” oziroma “kranjska kobasica”.

Ena najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih specialitet

Prehodna obdobja in pogoje zanje določa že evropska zakonodaja s področja zaščit kmetijskih proizvodov in živil, zato niso vsebina pogajanj med državami. Hrvaški proizvajalci so zadostili pogojem za 15-letno prehodno obdobje, zato komisija ni mogla odločiti drugače, so pojasnili na ministrstvu.

Hrvaška imena kranjska klobasa ne sme uporabljati, ime “kranjska kobasica” pa torej lahko uporablja največ 15 let, pri čemer mora biti na proizvodih jasno navedena država porekla, to je Hrvaška. Po izteku omenjenega prehodnega obdobja hrvaški proizvajalci ne bodo smeli več uporabljati niti imena “kranjska kobasica” ali “kranjska”, so pojasnili na ministrstvu.

Kranjska klobasa je poltrajna mesna klobasa iz nasoljenega grobo zmletega svinjskega mesa in čvrste hrbtne slanine, dopolnjena z aromo česna, popra in dima. Sodi med najbolj priljubljene slovenske mesne izdelke in je ena najbolj mednarodno prepoznavnih slovenskih specialitet.

Zaščiteni tudi sol, oljčno olje, sir in druga živila

Zaščiteno geografsko označbo imajo poleg kranjske klobase še prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.

Poleg zaščitene geografske označbe na ravni EU obstajajo še zaščitena označba porekla in zaščitena tradicionalna posebnost.

Zaščiteno označbo porekla so pridobili piranska sol, prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.

Kot zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.

STA

---