S Hrvaško bomo dobili morsko mejo

Čeprav v letu 2015 ne moremo pričakovati sprememb političnih usmeritev v najmočnejših državah sveta, je napovedanih precej volitev in zasedanj vplivnih mednarodnih organizacij. Glede na zapletene, a tudi kaotične razmere v različnih delih sveta, se obeta burno mednarodno dogajanje.

Vodni akvatorij v Piranskem zalivu naj bi sodišče v Haagu v prvi polovici leta 2015 dokončno razdelilo med Slovenijo in Hrvaško. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Vodni akvatorij v Piranskem zalivu naj bi sodišče v Haagu v prvi polovici leta 2015 dokončno razdelilo med Slovenijo in Hrvaško. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

SVET >ZDA bodo predsednika izbrale šele leta 2016, a bo v tem letu potekal kandidacijski postopek, v katerem bodo demokrati in republikanci določili svoje konje za dirko. Že od izbora njihovih imen se bo svetu nekoliko bolj svitalo, kaj lahko pričakuje od najmočnejše države sveta. Kitajska in Rusija sta svoje “volitve” opravili lani, največja demokratična država na svetu Indija prav tako ...

Najpomembnejše volitve bodo tako potekale maja v Veliki Britaniji. Zanimive bodo tudi v luči odnosov do Evropske unije in zato, ker so tam tradicionalne stranke v defenzivnem položaju proti Ukipu Nigela Faragea. Decembra bodo parlamentarne volitve v Španiji, kjer javnost deli tako spopadanje s krizo kot zahteve odcepitvenih gibanj. Volili bodo tudi na Poljskem, na Portugalskem in v Izraelu, a nimajo še natančno določenih datumov volitev, že 25. januarja pa čaka ponovna pot na volišča Grke, še pred tem pa Hrvate, ki bodo izbrali predsednika države. Predsedovanje EU je sicer s 1. januarjem prevzela Latvija, drugi del leta pa bo delo EU usklajeval Luksemburg.

Novo oblast bo februarja dobila najbolj obljudena afriška država, Nigerija, v Argentini bodo poleti izvolili novega predsednika, v Kanadi nov parlament, junija pa bo v Turčiji v podobi parlamentarnih volitev referendum za predsednika Erdogana. Če bo njegova stranka AKP zmagala, se bo avtoritarni režim še bolj okrepil.

Zelo pomembna bodo zasedanja gospodarsko-političnih grupacij, ki bi lahko povzročila nove in bolj poglobljene delitve v sicer globaliziranem svetu. Predstavnike najbogatejših držav na svetu G8 bo gostila Bavarska, vrh G20, motorja svetovnega gospodarstva, Turčija, voditelje Azijsko-pacifiškega sodelovanja Filipini, zasedanje IMF in Svetovne banke pa perujska Lima.

Glede na razmerja moči ni pričakovati, da se bodo razrešili oboroženi konflikti, ki so kraljevali na vrhu naslovnic časopisov v letu 2014.

Vzhodnoukrajinska kriza bi lahko postala še eden od zamrznjenih konfliktov na obrobju Rusije, vojna v Siriji bo vstopila že v peto leto, boj proti džihadistom Islamske države bo še bolj srdit, palestinska ozemlja bodo še vedno prepuščena na milost in nemilost izraelski vojski. Kvečjemu se lahko pojavi še kakšno novo žarišče v srednji Aziji ali v Afriki.

Morda bo leto 2015 prelomno za slovensko zunanjo politiko. Do julija bo Stalno arbitražno sodišče v Haagu sporočilo odločitev o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Zahteve obeh sosed so si najbolj vsaksebi pri določanju morske meje oziroma stika (junction) Slovenije z mednarodnimi vodami. V tem letu se bodo tudi zamenjali slovenski veleposlaniki (od pomembnejših sedežev) v Rimu, Zagrebu, Beogradu, Pekingu in na sedežu Nata.

Če je bila v letu 2014 v ospredju 100. obletnica začetka prve svetovne vojne, se bo svet v letu 2015 spominjal konca druge svetovne vojne pred 70 leti.

DENIS SABADIN


Najbolj brano