Po šolsko zadostna ocena

“Še vedno obstaja mnogo področij, ki sistemsko dopuščajo zlorabe in manjšajo zaupanje v ustanove, kar vsakokrat dokazujejo odmevne afere, naj si bodo povezane z upravljanjem državnega premoženja ali porabo javnih sredstev, nazadnje v visokem šolstvu,” je ob včerajšnji predstavitvi indeksa zaznave korupcije dejal generalni sekretar Transparency International Slovenia Vid Doria. Slovenija se je med 168 državami uvrstila na 35. mesto.

LJUBLJANA > Slovenija je na indeksu zaznave korupcije Transparency International (TI) v letu 2015 dosegla 35. mesto, in sicer z oceno 60. Na prva tri mesta so se uvrstile Danska, Finska in Švedska. Slovenija je svoj položaj izboljšala le za odtenek, napredek pa je po oceni generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie neznaten.

Naša država sicer od leta 2012 ne beleži bistvenega premika na lestvici. Kot je pojasnil Doria, še vedno obstajajo večje pomanjkljivosti pri sistemu javnega naročanja, na področju lokalne samouprave ter transparentnosti sprejemanja ključnih odločitev v državi, kar se odraža pri zaznavi korupcije.

Slovenija, ki je na indeksu zaznave korupcije končala na 35. mestu, si je prislužila oceno 60, kar bi, po šolsko, pomenilo zadostno oceno. Ocena 0 namreč pomeni visoko koruptivnost, ocena 100 pa zelo “čisto” državo. Najvišje možne ocene ni dosegla nobena država, na prvih treh mestih so Danska, Finska in Švedska z ocenami 91, 90 in 89. Zadnje mesto si delita Somalija in Severna Koreja z oceno 8. Med neposrednimi sosedami Slovenije se je najvišje uvrstila Avstrija, na 16. mesto, z oceno 76. Hrvaška in Madžarska si z oceno 51 delita 50. mesto, Italija pa je z oceno 44 končala na 61. mestu.

Na manjši obseg korupcije bi dolgoročno pozitivno vplivale trajne in sistemske rešitve, če bi se v vladi in na lokalni ravni odločili za njihovo vzpostavitev. “Še letos naj bi spremembe doživel zakon o integriteti in preprečevanju korupcije,” je povedal Doria, dodal pa je, da je treba poskrbeti za večjo stopnjo transparentnosti, integritete in odgovornosti. Opozoril je še na pomanjkljivosti na področju odkrivanja in pregona korupcije. K temu po njegovem sodi tudi padec ugleda komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kot je pojasnil Doria, je njeno delo neučinkovito, vse manj je sistemskih ukrepov, komisija prejema in obdela vse manj prijav. To je zaznala tudi tuja strokovna javnost, kar terja ustrezno ukrepanje s strani odgovornih.

Iz KPK so sicer po predstavitvi rezultatov sporočili, da sta korupcija in neprevzemanje odgovornosti za ravnanja na ključnih funkcijah v politiki, javnem sektorju in drugje še vedno temeljni oviri za boljši rezultat. Ponovno so pozvali h konkretnim ukrepom za učinkovitejši boj proti korupciji na vseh ravneh. Cilj, ničelna toleranca do korupcije, je po mnenju komisije še zelo oddaljen.

SILVA KRIŽMAN

---