Vlada je občinam popustila za 51 milijonov evrov

Vladni pogajalci in župani so našli kompromis za financiranje občin v letu 2015. Čeprav bo po okvirnih izračunih vlada pri občinah prihranila pol manj, kot je načrtovala sprva - namesto sto le 51 milijonov evrov - naj to ne bi ogrozilo zavez Slovenije, da bo njen proračunski primanjkljaj ostal pod tremi odstotki BDP.

Predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj (levo) ter Leo Kremžar iz Skupnosti slovenskih občin pred pogajanji. Foto: STA
Predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj (levo) ter Leo Kremžar iz Skupnosti slovenskih občin pred pogajanji. Foto: STA

LJUBLJANA > Povprečnina naj bi v prvih mesecih letošnjega leta znašala 525 evrov, nato pa bi se znižala sorazmerno s tem, koliko bo država občinam še dodatno znižala stroške za opravljanje vseh zakonskih obveznosti. Predstavniki občin, ministrstva za javno upravo in ministrstva za finance so se včeraj na sestanku pri premierju Miru Cerarju dogovorili tudi o tem, da se bo državno sofinanciranje občinskih projektov v letu 2015 znižalo s sedanjih dveh na odstotek primerne porabe občin.

Prihranek za pol manjši od načrtov

V številkah bo to pomenilo, da je vlada občinam pri povprečninah popustila za 41 milijonov evrov. Ministrstvo za finance se je omehčalo tudi pri sofinanciranju občinskih investicij. Zdaj dvoodstotno sofinanciranje infrastrukturnih investicij občin je želelo ukiniti, zaradi nasprotovanja občin pa so se s predstavniki občin dogovorili, da bo država za sofinanciranje investicij prispevala odstotek denarja, kar v znesku pomeni deset milijonov evrov.

Iz državne blagajne bo šlo torej za občine 51 milijonov evrov več, kot so si sprva zamislili na vladi. “Vse, kar smo se danes dogovorili, zagotavlja, da se lahko proračunski primanjkljaj ohrani pod tremi odstotki BDP,” zagotavlja državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Iskanje dodatnih prihrankov

Vlada je v interventnem zakonu za uravnoteženje proračunov občin predlagala več administrativnih razbremenitev, ki naj bi po ocenah finančnega ministrstva v občinah ustvarile od 15 do 20 milijonov evrov prihrankov. Zaradi teh učinkov interventnega zakona so občine tudi soglašale, da se povprečnina zniža s 536 na 525 evrov.

Iskanje novih načinov, kje lahko vlada še razbremeni občine, pa se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Vlada je na seji minuli četrtek določila 20 področij, kjer bo poskušala najti dodatne možnosti za znižanje odhodkov občin. “Po našem mnenju bi ti sistemski ukrepi morali prinesti najmanj med 20 in 25 milijoni evrov,” dodatne prihranke za občine napoveduje Mateja Vraničar. Dogovor med vlado in združenji, ki zastopajo občine, naj bi vladni in občinski predstavniki podpisali v četrtek, v sredo pa naj bi pogajalci podrobnosti dogovora dorekli s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.

Bojan Kontič, ki se je z vlado pogajal v imenu mestnih občin, pogovore s premierjem in predstavniki ministrstev razume kot napoved, da se bo povprečnina med letom še zniževala, a le za toliko, kot bo vlada občinam še dodatno znižala stroške. “Naša zaveza je, da se prihranki upoštevajo in da se za to višino prihrankov primerna poraba tudi zmanjša,” je dejal Kontič. Pogajanja, ki bodo končana šele, ko bosta obe strani podpisali medsebojni dogovor, je zadovoljen zapuščal tudi Leo Kremžar, ki se pogaja v imenu Skupnosti občin Slovenije. Vlada je sprejela tako njihovo izhodišče kot način določitve povprečnine: “Torej izhodišče je 525 evrov povprečnine, ki jo bo potrebno v drugi polovici leta dopolniti s prihranki.” Če vlada ne bo našla načina, kako občinam znižati odhodke za dodatnih od 20 do 25 milijonov evrov, župani pričakujejo, da bo prihranke našla kje drugje.

JANA KREBELJ


Najbolj brano