Najbrž bodo o priznanju spet mencali

Šele spodbuda iz drugih evropskih držav in vstop Združene levice v slovenski parlament sta povzročila, da je Slovenija začela razmišljati o priznanju Palestine.

LJUBLJANA > Sejo, na kateri bodo govorili o priznanju Palestine, bo jutri opravil odbor za zunanjepolitične zadeve, razpravo je napovedala tudi vlada, oglasile so se politične stranke.

Slovenska politika je dokaj naklonjena priznanju Palestine, mnenja se krešejo o času in načinu tega diplomatskega akta. “Slovenija že vrsto let omahuje in caplja za mednarodno skupnostjo glede problematike in vprašanja krize na Bližnjem vzhodu. Mislimo, da je trenutek pravi, da s tem prenehamo in začnemo proaktivno delovati tudi na zunanjepolitičnem področju,” je pobudo “opravičeval” Matej Tašner Vatovec, koprski poslanec iz vrst Združene levice, ki je zahtevala sklic seje odbora. Za priznanje sta se takoj izrekli SD in ZaAB. Oboji poudarjajo, da je prav Slovenija svojo državnost utemeljila na pravici do samoodločbe, zato je še posebej moralno zavezana Palestincem in drugim narodom, da jim omogoči uveljavljanje te pravice.

Nobena stranka neposredno ne nasprotuje priznanju neodvisne palestinske države, niti SDS, ki je v zunanji politiki tradicionalno najbliže stališčem ZDA. Nekateri akterji so bolj zadržani. “Mislim, da bi bilo priznanje v okviru demokratične razprave znotraj institucij korak v pravo smer, vendar pa mora to priznanje v Sloveniji doseči čim širše soglasje. To vprašanje je v pristojnosti članic, na ravni EU smo se dogovorili, da EU o tem ne bo sprejemala nobenih sklepov,” meni zunanji minister Karl Erjavec. Podobno stališče je zavzel predsednik DZ Milan Brglez: “Pri odločanju o vprašanju priznanja Palestine je zaradi samega sporočila potreben širši konsenz, precej večji kot je denimo večina poslancev. Tovrstne odločitve je potrebno uskladiti z drugo vejo oblasti, s predsednikom države in predsednikom vlade.”

Podporniki neodvisne in suverene Palestine poudarjajo, da ima ta država zgodovinsko, politično in pravno pravico do obstoja. Generalna skupščina Združenih narodov je že leta 1947 podprla ustanovitev dveh držav, Varnostni svet ZN je leta 1967 postavil meje za delitev ozemlja, leta 1993 pa sta se Izrael in PLO kot zastopnica palestinskega ljudstva medsebojno priznala. Poleg tega je pred dvema letoma Palestina dobila status opazovalke (torej nečlanice, a posredno priznane države) v Združenih narodih. Predvsem pa je v evropski javnosti prevladalo stališče, da bi s priznanjem neodvisne Palestine pripomogli k mirovnim procesom, reševanju neznosne humanitarne krize in zaustavilo kršenje človekovih pravic v Gazi in na Zahodnem bregu, ki sestavljala novo državo.

Palestinska država, ki jo nadzorujejo palestinske oblasti, je dislocirana na dveh območjih: Zahodni breg in Gazo. Njena površina znaša 6.220 kvadratnih kilometrov. Na Zahodnem bregu živi približno 2,4 milijona prebivalcev, v Gazi pa okrog 1,4 milijona prebivalcev. Palestinci za glavno mesto zahtevajo vzhodni Jeruzalem, a se Izrael s tem ne strinja. BDP na prebivalca znaša 2900 dolarjev.

Na glede na razplet seje odbora DZ Slovenija jutri še ne bo priznala neodvisne Palestine, bo pa s tem naredila prvi korak v to smer. Sledila bo še razprava na plenarnem zasedanju državnega zbora (predvidoma v decembru), nakar bo dokončni akt o priznanju morala sprejeti še vlada. Šele tedaj se bo Slovenija pridružila 132 drugim državam, med njimi tudi devetim članicam EU, ki so ta akt že sprejele.

DENIS SABADIN

---