Ministrica za kulturo: “Nekomu smo stopili na rep”

Očitno smo nekomu res stopili na rep, se je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar odzvala na poziva, naj zaradi predloga sprememb zakona o medijih odstopi. Predlagane spremembe, od širitve odgovornosti odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev do nove definicije slovenske glasbe in povečanja deleža te v dnevnem času, sejejo jezo zlasti med izdajatelji radijskih in televizijskih programov. Ti so ministrico tudi pozvali k odstopu.

Ministrica Julijana Bizjak Mlakar se bo zaradi polemik v zvezi 
z   medijsko zakonodajo morala prihodnji teden zagovarjati 
pred svojim strankarskim šefom Karlom Erjavcem.  Foto: STA
Ministrica Julijana Bizjak Mlakar se bo zaradi polemik v zvezi z medijsko zakonodajo morala prihodnji teden zagovarjati pred svojim strankarskim šefom Karlom Erjavcem.  Foto: STA

LJUBLJANA > Pozivi k odstopu pomenijo, da so na ministrstvu nekomu res stopili na rep, s tem, ko so želeli, da se majhen delež slovenske glasbe predvaja tudi podnevi, meni ministrica Julijana Bizjak Mlakar. Gre šele za osnutek predloga zakona o medijih, ki je v javni razpravi do 22. junija. “Mi se sedaj pogovarjamo in pričakujemo pripombe, ki jih bomo potem obravnavali,” pojasnjuje.

Kljub zgodnji fazi spreminjanja medijskega zakona so v Združenju izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri GZS v četrtek premierja Mira Cerarja pozvali, naj ministrico razreši. Očitajo ji neodzivnost in nekompetentnost, ko gre za področje medijev. Izdajatelji v predlogu vidijo poseganje v svobodo izražanja in v uredniško neodvisnost medijev.

Vsiljena cenzura?

Na ministrstvu bi v noveli zakona o medijih radi omejili sovražni govor, ki se pojavlja zlasti v spletnih komentarjih. V ta namen predlagajo razširitev odgovornosti odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev. Globa za odgovornega urednika, ki ne bi javno objavil pravil komentiranja, nato pa dosledno bdel nad komentarji bralcev in umaknil komentarje s sovražno vsebino, bi znašala od 500 do 5000 evrov.

Širjenje odgovornosti medijev tudi na vsebino uporabniških komentarjev bi lahko zadušilo svobodo tiska in izražanja, je pred dnevi opozorila informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Čeprav ima ministrstvo verjetno dober namen, si po njenem novega zakonskega določila ni mogoče predstavljati drugače, kot da bodo mediji primorani predhodno preverjati in odobravati prav vse uporabniške komentarje. Ob tem obstaja bojazen, da bodo mediji komentarje zavračali iz previdnosti oziroma v strahu pred izrekanjem glob, kar bi bila po besedah Prelesnikove vsiljena cenzura.

Govoriti o vsiljeni cenzuri je pretirano, odgovarjajo na ministrstvu. Njihov zakonski predlog “ni nikakor povezan s svobodo tiska, saj kakršnihkoli posegov v novinarske in uredniško obdelane medijske vsebine sploh ne predvideva.”

Slovensko le po slovensko

Nemalo polemik odpira tudi predlog nove definicije slovenske glasbe. Po novem bi za slovensko štela le glasba, odpeta v slovenskem jeziku oziroma glasba slovenskega izvora, ko gre za instrumentalno glasbo. To bi pomenilo, da pesmi slovenskih avtorjev, napisane v tujih jezikih, nemalokrat tudi v izmišljenih jezikih, ne bi bile več slovenske in bi kot take izpadle iz kvot za predvajanje slovenske glasbe.

Ozka definicija slovenske glasbe gre z roko v roki z novimi določili o kvotah za predvajanje slovenske glasbe. Radijske in televizijke postaje bi morale zagotoviti, da bi slovenska glasba predstavljala vsaj 20 odstotkov vse predvajane glasbe v dnevnem času. Kvota sicer velja že zdaj, a naj bi jo radijske in televizijske postaje zlorabljale, tako da slovensko glasbo predvajajo predvsem ponoči.

Kaj predlaga ministrstvo

> OMEJITEV SOVRAŽNEGA GOVORA: odgovorni urednik medija bi bil odgovoren tudi za vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev.

> DOLOČITEV ROKA ZA VLOŽITEV ZAHTEVE ZA POPRAVEK: objava popravka se lahko zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila.

> DEFINICIJA SLOVENSKE GLASBE: za slovensko glasbo bi štela vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora.

> KVOTA ZA SLOVENSKO GLASBO: vsaj 20 odstotkov vse glasbe, ki jo med 6. in 22. uro predvajajo radijske in televizijske postaje, bi moralo biti slovenske.

JANA KREBELJ


Najbolj brano