Računsko sodišče: S Teš 6 je narobe vse, kar je lahko

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je zavajal s podatki o investicijski vrednosti šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in si tako pridobil tudi 440 milijonov evrov državnega poroštva za najem kreditov za gradnjo, ugotavlja računsko sodišče. Razsežnosti teh “zavestnih zavajanj” so tolikšne, da bo sodišče, če HSE ne bo pripravil poštenih podatkov, zahtevalo razrešitev tamkajšnjih vodilnih.

Revizorji so ugotovitve predali tudi organom pregona.  Foto: STA
Revizorji so ugotovitve predali tudi organom pregona.  Foto: STA

LJUBLJANA Državni zbor je leta 2012 sprejel zakon, s katerim je zagotovil 440 milijonov evrov državnih poroštev za dokončanje Teš 6. A do teh poroštev, ki v praksi pomenijo, da bomo, če se kar koli zalomi z bankami, kredite plačali davkoplačevalci, je HSE prišel s pomočjo zavajajočih podatkov. “Pri izvedbi te investicije gre za izjemen odstop od poroštvenih zavez,” je opozoril predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Vedeli, da zavajajo

Eden od pogojev, da je država holdingu HSE oziroma njegovi hčerinski družbi Teš odobrila poroštvo, je bil, da se bo investicijska vrednost Teš 6 znižala pod 1,3 milijarde evrov. Pa se ni; do danes se je po podatkih HSE zvišala na 1,428 milijarde. “Gre za verigo zavestnih zavajanj in prirejanj podatkov. Že leta 2011 je bilo direktorju Teša in posledično HSE znano, da je investicijska vrednost, navedena v podlagah za sprejetje poroštvenega zakona, nerealna in že v tistem trenutku višja,” je ugotovitve revizije povzel Vesel.

Revizorji so bili pri predstavitvi ugotovitev revizije v precejšnji zadregi, saj so v HSE izkoristili zakonsko možnost in z zahtevo po tajnosti podatkov preprečili objavo večine vsebine revizijskega poročila. Davkoplačevalci si lahko zato pomagajo le z opisi tega, kaj je šlo narobe. V investicijsko vrednost denimo niso bili všteti stroški razgradnje Teš 6 po koncu obratovalne dobe. Ti stroški niso zanemarljivi; v primerljivih energetskih objektih znašajo od tri do pet odstotkov vrednosti celotne investicije. Na računskem sodišču dvomijo tudi v to, da bo zapiranje Premogovnika Velenje, kjer kopljejo premog za Teš, potekalo brez dodatnih stroškov.

V osnovni pogodbi za Teš 6 ni bila določena vrednost osnovne opreme, številne variabilne komponente pa so že do sedaj povzročile, da je bilo k osnovni pogodbi podpisanih enajst aneksov in 19 variacij pogodb. Spomnimo, da je bila vrednost celotne investicije v začetku postavljena pri 600 milijonih evrov.

Poleg naštetega v investicijsko vrednost šestega bloka niso všteti stroški financiranja, kot so na primer obresti za kredite. Stroške financiranja investicije je Teš knjižil kar med svoje tekoče stroške, verjetno z namenom, da bi se davkoplačevalcem investicija zdela cenejša.

Premog v resnici dražji, elektrika pa cenejša

Nerealno je bila postavljena tudi cena premoga za obratovanje Teš 6. Cena premoga je bila pomemben poroštveni pogoj in bi morala znašati 2,25 evra na gigajoul. “Že pri sprejemanju poroštvenega zakona so bile takšne vrednosti premoga nerealne, višje v tistem trenutku, in tudi projekcije kažejo, da jih bo izjemoma težko doseči,” je dejal Vesel. Premog bo torej Teš kupoval dražje, kot se je zavezal, elektriko pa najverjetneje prodajal ceneje, kot je napovedoval.

90 dni za popravke

Priprave revizijskega poročila so se lotili po pogovoru s kriminalisti, saj so želeli z osvetlitvijo finančnih tokov HSE pri gradnji Teš 6 prispevati svoj del k preiskavi domnevnih nepravilnosti. Ugotovitve so predali organom pregona, v skladu s pristojnostmi, ki jih računsko sodišče ima, pa od HSE zahtevajo izvedbo popravljalnih ukrepov. Med drugim mora HSE pripraviti realne podatke o investiciji v Teš 6, hčerinsko družbo Premogovnik Velenje mora prestrukturirati, tako da bo ta zagotovila premog po cenah, dogovorjenih v poroštveni pogodbi, družbo Teš pa finančno in poslovno prestrukturirati na način, da bo ta dosegala dogovorjene cene elektrike.

Revizorji so dali zaušnico tudi tistim, ki bi morali v preteklih letih bdeti nad poslovanjem državnega holdinga HSE in preprečiti friziranje podatkov. Ker AUKN in SOD, pozneje pa SDH, niso opravili te svoje nadzorne naloge, računsko sodišče zanje zahteva odškodninsko odgovornost.

Rok za pripravo obsežnih popravljalnih ukrepov je 90 dni. Če v HSE v tem času stvari ne bo spravilo v red, bodo na računskem sodišču zahtevali razrešitev njegovega vodstva.

JANA KREBELJ


Najbolj brano