Erjavec potrdil razmišljanja o žičnati ograji

Zunanji minister Karl Erjavec je danes ponovno poudaril velika pričakovanja Slovenije od nedeljskega mini vrha EU-Balkan. Potrdil je tudi razmišljanja oziroma poizvedbe pristojnih, da bi naročili varovalne ograje in jih, če bo treba, uporabili. A zlasti kot pomoč, da ne bi prišlo do razpršitve vstopa migrantov, je poudaril Erjavec.

LJUBLJANA > Zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi novinarjem v DZ poudaril, da želi Slovenija migracijske tokove ves čas nadzirati, zato tudi razmišljanja o morebitnem naročilu oziroma postavitvi ograje na meji.

Slabo sodelovanje med državami, zlasti južno od Slovenije

“A ne z namenom, kot je to storila Madžarska. Če se tok preusmeri na Madžarsko, jim žičnata ograja ne bi pomagala,” je poudaril Erjavec in dodal, da Slovenija težav z migracijskimi tokovi ne more rešiti s postavitvijo žičnate ograje. Poleg tega so za takšno ograjo potrebne človeške sile, je spomnil in dodal, da na Madžarskem žičnato ograjo varuje več tisoč policistov in drugega osebja.

“Avstrija ima 28.000 policistov, pri Šentilju jih je angažiranih okoli 2000. To so izjemno visoke kapacitete, ki jih Slovenija nima, a vendarle obvladuje enak migracijski tok,” je poudaril zunanji minister.

Pojasnil je, da je evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa v četrtek posebej opozoril, da potrebujejo akcijski načrt za zahodnobalkansko pot. Ugotavljajo namreč, da je sodelovanje med državami, zlasti južno od Slovenije, slabo, in to povzroča dodatne zaplete in težave.

Danes bo na ministrstvu za zunanje zadeve po ministrovih besedah tudi brifing za tuje diplomate.

Evropa se prepočasi odziva

Erjavec ocenjuje, da je nedeljski mini vrh EU-Balkan, ki bo potekal na zahtevo Slovenije, na vsak način pozno. Evropa se po njegovem mnenju prepočasi odziva. Kot je povedal, bo danes poklical tudi luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna, čigar država trenutno predseduje EU, ker so pričakovanja Slovenije od mini vrha kar velika.

Po Erjavčevem prepričanju bomo v prihodnjih dneh deležni pomoči članic EU in Evropske komisije, če se položaj ne bo izboljšal. Obenem pa ocenjuje, da se bo začel reševati problem dotoka beguncev v Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo.

“Z ukrepi je treba začeti v Grčiji, Makedoniji, Srbiji,” je pojasnil. EU v zvezi s tem po Erjavčevih besedah želi zlasti vzpostaviti tako imenovane kritične točke oziroma centre za evidentiranje. Prav tako bo verjetno treba pospešiti postopke vračanja tistih migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v EU, meni Erjavec.

Za razglasitev izrednega stanja ni razloga

Ponovil je še, da bo Avstrija ravnala oziroma ravna tako kot Nemčija. Po njegovem prepričanju pa se kanclerka Angela Merkel zelo dobro zaveda, da bi lahko v primeru zaustavitve toka migrantov na Zahodnem Balkanu lahko prišlo do zamaška.

“Zahodni Balkan je že sam po sebi zelo rizična in nestabilna regija,” je spomnil minister in dodal, da je tudi komisarja za migracije opozoril, da je treba imeti to okoliščino ves čas pred očmi, saj je to lahko pozneje dodatna težava za EU.

Tudi če se bodo razmere v Sloveniji bistveno poslabšale, pa po Erjavčevem mnenju ne bi bilo razloga za razglasitev izrednega stanja po 92. členu ustave. Ne gre namreč za vojno nevarnost, je dodal.

STA

---