Delna sprostitev varčevanja - za sindikate premalo, za delodajalce preveč

Socialni partnerji so za današnjo sejo ESS dobili v roke le dopolnjen osnutek nacionalnega reformnega programa 2015-2016, ne pa tudi programa stabilnosti 2015. Sindikati pravijo, da delna sprostitev varčevalnih ukrepov ne zadostuje, delodajalci pa opozarjajo, da ni jasno, kdo bo to financiral in da bo na koncu obremenjeno gospodarstvo.

LJUBLJANA > “Bistvene stvari, ki so nas vznemirjale že prej, so praktično zdaj še nekoliko slabše,” se je na dopolnjen osnutek nacionalnega reformnega programa pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

Štrukelj: Vlada bo krčila socialno državo

Po njegovih besedah ostaja dejstvo, da se varčevalne ukrepe spreminja v trajne, sistemske, “kar pomeni, da vlada ostaja pri svoji osnovni politiki, da bo dolgoročno krčila socialno državo, se pravi različne socialne transferje in plače v javnem sektorju”. S tem bo “na nek način gradila prenos dela dobrin k lastnikom kapitala”, je bil kritičen.

V zvezi z napovedjo vlade, da bo prihodnje leto prišlo do sprostitve napredovanj javnih uslužbencev, je ocenil, da se je očitno odločila za selektiven pristop in bo spoštovala le del njihovega lanskega dogovora, “medtem ko bo dogovorjeno uskladitev plač s 1. januarjem očitno ignorirala”. “To že napoveduje kršitev dogovora, kar se mi zdi za vlado, ki stavi na spoštovanje zakonov, vladavino prava, pravzaprav porazno stališče,” je sklenil.

GZS: Dokument si ne zasluži naslova reformni program

Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek pa je pred sejo ocenila, da je dopolnjeni dokument bistveno slabši od predhodnega osnutka, “na katerega smo že imeli številne pripombe”.

Vse dopolnitve v sedanjemu dokumentu gredo namreč v smeri vsebin, zapisanih v socialnem sporazumu, namesto da bi šle v prikaz stanja, na podlagi katerega bi se usmerili v realne reforme, je navedla. Prav tako niso ovrednoteni ukrepi, “kako bomo dejansko spodbujali vzdržno rast”. “Ta dokument si ne zasluži naslova reformni program,” je pristavila.

V tej luči je bila posebej ostra do predvidene delne sprostitve varčevalnih ukrepov, saj nikjer niso navedeni viri, s katerimi se bo to financiralo. “Nimamo denarja za ceste, mlade in nihče se ne ukvarja s tem, kako se slabša razmerje med zavarovanci in upokojenimi ter da gredo vsa ta usklajevanja na dolgi rok v breme prihodkov, ki jih mora nekdo ustvariti, to pa je gospodarstvo. In če je nacionalni reformni program grajen na temu, da bo povečeval bremena gospodarstva, je absolutno zgrešil osnovni cilj,” je bila ostra.

Vlada je v sredo dorekla nekatere konkretnejše javnofinančne ukrepe. Kot kaže, se prihodnje leto obeta sprostitev napredovanj v javnem sektorju in uskladitev pokojnin, do rahljanja varčevanja pa bo prišlo tudi na področju socialnih transferjev, in sicer pri otroškem dodatku in štipendijah. Zvišal se bo tudi minimalni osebni dohodek, ki je podlaga za izračun denarne socialne pomoči.

STA

---