Čistilke delajo na črno tudi na ministrstvih

Izkoriščanje delavk v čistilnih servisih je šokantno, je danes v Ljubljani opozoril Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante. Čistilke za minimalno plačo delajo tudi po 16 ur dnevno. Večina državnih institucij za čiščenje najema čistilne servise, nad katerimi ni nadzora, niti kdo vstopa v prostore, je navedel.

Izkoriščanje delavk v čistilnih servisih je šokantno, je opozoril 
Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Izkoriščanje delavk v čistilnih servisih je šokantno, je opozoril Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante. Foto: Veronika Rupnik Ženko

LJUBLJANA > V enem od pomembnejših ministrstev je po besedah zagovornika v Svetovalnici za migrante Gorana Zrnića čistilka kar dve leti delala na črno. Čistila je tudi ministrovo pisarno, kar pomeni, da je imela popoln dostop do nje, nihče pa ni imel nadzora nad tem, kdo prihaja v prostore ministrstva.

Goran Lukić ob tem kaže na dobro prakso, ki se je izkazala pri gozdarjih na Postojnskem, kjer so po odkritju izkoriščanja agencijskih delavcev te zaposlili neposredno pri podjetju. Meni, da bi lahko državne institucije, ki so čiščenje svojih prostorov prepustile trgu, kjer si mnogi ob tem manejo roke in izkoriščajo delavke, ponovno same zaposlile čistilke in jim tako vrnile socialno varnost.

Na današnji novinarski konferenci sta se Lukić in Zrnić osredotočila na članek v zadnji številki tednika Mladina, kjer so razkrili izkoriščanje čistilk v čistilnem servisu Manicom.

Delavke so v tem podjetju zaposlene in plačane za štiri, šest ali največ osem ur, delajo pa tudi do 16 ur dnevno, je poudaril Zrnić. Manicom čisti tudi prostore več državnih in drugih institucij. Poslujejo z Mestno občino Ljubljana, ministrstvom za notranje zadeve, Mestno občino Kranj in drugimi.

Kot je razvidno iz Supervizorja, so v zadnjih 13 letih Manicomu za čiščenje plačali 20 milijonov evrov, to isto podjetje pa je Fursu dolžno 621.000 evrov. Zrnić meni, da se prav v tem znesku “skrivajo prispevki, vrtci, penzije”.

Lukić je dodal, da se ob tem razkrivajo še številne druge, zelo podobne zgodbe. “Ne samo čistilni servisi, tu so še sektor varovanja in različne druge kvazi agencije,” je poudaril in dodal, naj se država opere te sramote in naj to področje uredi čim prej.

V svetovalnici so prepričani, da je matematika takih agencij preprosta - najboljši plačnik so državne institucije.

Na novinarski konferenci je bila tudi ena izmed nekdanjih delavk v enem od čistilnih servisov, ki je podizvajalec Manicoma. Povedala je, da jo je nekdanji delodajalec pripeljal iz Bosne in Hercegovine in jo zaposlil za osemurni delavnik za eno leto. Čistila pa je vsak dan, vključno z vsemi vikendi, za 400 evrov mesečnega plačila. Ko je po treh mesecih dela zbolela, jo je odpustil.

STA


Najbolj brano