Cimos in Gorenje že čutita posledice spora med Hrvaško in Srbijo

Koprski Cimos, ki dobavlja mehanske komponente in module za avtomobilsko industrijo, ter velenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje že čutita posledice spora in zaprtja meje med Hrvaško in Srbijo. Cimos je tako moral preusmeriti transportne tokove prek BiH in Madžarske, tudi Gorenje skuša razmere obvladovati s prilaganjem transportnih poti.

KOPER, VELENJE > V Cimosu so danes povedali, da preusmeritev transportnih tokov pomeni izgubo časa in tudi povečuje stroške. "Dodatno težavo povzroča še dejstvo, da je veliko tovornjakov ustavljenih na srbsko-hrvaški meji in imamo zato tudi pomanjkanje vozil. Razmere na meji spremljamo in se jim sproti prilagajamo," še navajajo v Cimosu.

Skupina Cimos ima sicer v Srbiji osem podjetij, med drugim tudi livarno v Kikindi.

Po navedbah Gorenja zaradi zaprtja meja med Srbijo in Hrvaško zaenkrat še niso utrpeli pomembnejše gospodarske škode. Zaradi ovirane dostave določenih materialov oziroma komponent iz Jugovzhodne Evrope za proizvodnjo aparatov v Sloveniji pa kamionski promet preusmerjajo predvsem preko sosednjih držav, kot alternativno pot pa so že uporabili tudi ladijski prevoz, so dejali v Gorenju.

Odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so v zadnjih dneh zaradi begunske krize izredno napeti, so se v noči s srede na četrtek še zaostrili. Potem ko Hrvaška ni odprla glavnega mejnega prehoda Bajakovo za tovorni promet, je Beograd prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami.

Dodali so tudi, da na drugi strani predstavlja zaprtje meje določene težave pri transportu končnih izdelkov s proizvodne lokacije v Sloveniji na trge, kjer je treba prečkati hrvaško-srbsko mejo, kot tudi v obratni smeri, iz Gorenjevih tovarn v Srbiji proti Zahodni Evropi.

Po oceni Gorenja bodo omenjene težave imele določen negativen vpliv na obratni kapital in transportne stroške.

Skupina Gorenje ima v Srbiji proizvodnjo na štirih lokacijah: v Stari Pazovi, kjer proizvaja grelnike vode, v Valjevu, kjer proizvaja hladilno-zamrzovalne aparate, v Zaječarju ima obrat za montažo pralnih in sušilnih strojev ter proizvodnjo sanitarne opreme, v Kragujevcu pa orodjarno.

Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je medtem ocenil, da se zaenkrat logistične spremembe na Balkanu ne poznajo pri poslovanju in oskrbi potrošnikov z njihovimi živili.

"Prepričani smo, da bo zmagal razum, da se zaostrovanja ne bodo nadaljevala in da v prostoru, v katerem poslujemo, ne bo nastala prva velika kolateralna škoda v nastali situaciji. Se je pa tudi v teh okoliščinah pokazalo, da je naša strategija internacionalizacije in vzpostavljanja vertikalne proizvodno-predelovalne verige v vsaki od držav, ki so sedaj v središču nastalih razmer, od njive do vilice, pokazala za pravilno in tudi v takih razmerah za uspešno," še meni Glaser.

V Mercatorju pa so povedali, da aktualne težave na mejah za zdaj ne vplivajo na njihovo oskrbovalno verigo v Sloveniji. Verjamejo pa, da se bo pretok blaga sprostil v kratkem, zato ne pričakujejo vpliva na delovanje njihove oskrbovalne verige.

STA

---