Ali se želi Mramor skriti za prividom bruseljskih zahtev?

V zvezi svobodnih sindikatov so prepričani, da plačna politika ni v pristojnosti EU, zato zavračajo opozorila finančnega ministra Dušana Mramorja, da bi morali po zahtevah Bruslja z zakonom znižati plače, če nam ne uspe zmanjšati primanjkljaja pod tri odstotke BDP. Sprašujejo se, ali se Mramor želi skriti za prividom domnevnih bruseljskih zahtev.

LJUBLJANA > Kot opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), namreč Temeljna pogodba o delovanju EU v petem odstavku 153. člena eksplicitno določa, da plačna politika ni v pristojnosti EU. Zato iz te smeri tudi ne sme biti nikakršnega govora o "zahtevah po znižanju plač" v Sloveniji, poudarjajo v ZSSS. Na to dejstvo je po njihovih navedbah že kar nekajkrat opozorila tudi Evropska konfederacija sindikatov.

Ob tem se v ZSSS sprašujejo, ali se želi minister "v svoji varčevalni ihti skriti za prividom domnevnih bruseljskih zahtev".

Minister Mramor je namreč v sredo poudaril, da moramo z vsemi ukrepi doseči, da se primanjkljaj zmanjša pod tri odstotke BDP. O predvidevanjih, kaj se bo zgodilo, če ne izpolnimo zavez, ki smo jih dali Evropski komisiji, pa je dejal: "V kolikor nam to ne uspe, zelo verjetno sledijo ukrepi Evropske komisije, dodatne zahteve in med temi zahtevami so lahko tudi take po znižanju plač, na kar bi lahko vlada odgovorila le tako, da sprejme zakon o znižanju plač".

Slovenija, ki je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja že od leta 2009, mora tega prihodnje leto spraviti pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Evropska komisija pri ocenjevanju poleg skladnosti z nominalnimi cilji upošteva tudi odločnost ukrepanja ter morebitne nepredvidene zunanje šoke in izdatke. Tudi če nominalni cilji niso izpolnjeni, a je fiskalni napor zadosten, je lahko ocena pozitivna.

A v primeru Slovenije je komisija Slovenijo marca s posebnim priporočilom opozorila, da mora okrepiti ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja, saj dosedanje ni bilo zadostno. To razkriva tudi strukturni primanjkljaj, ki naj bi letos po napovedih Umarja znašal skoraj 2,8 odstotka potencialnega BDP, prihodnje leto pa 2,41 odstotka.

Evropska komisija bo pri ocenjevanju prihodnje leto v številko o primanjkljaju vključila tudi vse potencialne enkratne učinke. Teh je po napovedih finančnega ministrstva ob vrsti resnih fiskalnih tveganj kar precej. Med temi so izplačilo deviznih vlog nekdanje LB, odločitve ustavnega sodišča glede podrejenih obveznic, izidi raznih tožb proti državi ali morebitni nadaljnji stroški za sanacijo bančnega sistema.

Če je ocena negativna, lahko komisija predlaga sankcije - kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Prva stopnja je sicer obrestovani depozit, druga neobrestovani depozit, ki lahko v skrajnem primeru postane globa. V slovenskem primeru je govora o vsotah med 70 in 80 milijoni evrov.

STA

---