Vijugasta zgodovina žensk

Perice, strežnice, pisarniška pomoč, kuharice, novinarke, prostitutke ... Vse to so bile vloge, v katerih so se znašle ženske v času prve svetovne vojne. Z žensko zgodovino, prevečkrat pozabljeno in podcenjeno, se ukvarja zgodovinarka dr. Marta Verginella, urednica zbornika Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem.

TRST > Razstava z zgovornim naslovom 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne, ki je trenutno na ogled v Narodni in študijski knjižnici Trst, razkriva le delček te pozabljene zgodovine. Zapostavljenost ženske ni stvar zgodovine, ugotavlja Marta Verginella: “Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.”

Izključenost žensk iz zgodovine

Prav to je botrovalo nastanku zbornika z naslovom Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem.“Sama si moram, če se želim ukvarjati s socialno zgodovino, tako kot marsikatera druga kolegica, postaviti vprašanje: zakaj je tako? V Sloveniji so nastajale študije o ženskah, vendar temeljna dela, kot sta Novejša zgodovina Slovencev in Slovenska kronika, ostajata nenaklonjena vpisu žensk v zgodovino,” nadaljuje Verginella.

Pot žensk do pravic ni linearna, je vijugasta, opozarja profesorica: “V vsakem času so imele ženske svoje zagovornike in nasprotnike. Vedno so znotraj družbe obstajale silnice, ki so si prizadevale za priznanje enakopravnosti. Temu sledimo vse od rimskega časa dalje. Prepričanje, da se vse zgodi v 20. stoletju oziroma po prvi svetovni vojni, je zelo površno.” Navaja primere severnih držav, v katerih so bile ženske članice mestnih svetov že 15. in 16. stoletju, vendar se te pravice niso ohranile.

Razstava 1914 - Položaj žensk na predvečer vojne je bila na ogled že v Kobaridu in Pokrajinskem muzeju Koper, v Trstu pa si jo lahko ogledate do 20. februarja. “V naslednjih letih si bodo razstave sledile v podobnem obsegu in bodo prav tako obravnavale posamezno leto. Letos že načrtujemo razstavo o letu 1915,” je pojasnila Petra Testen, ena od avtoric razstave, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete in ustanova Fundacija poti miru v Posočju. Leta 2018 bodo sklop raziskovanj in razstav zaokrožili z večjo postavitvijo, ki bo povezala celotno vojno dogajanje in osvetlila vlogo žensk v tem obdobju.

Mati in vzgojiteljica

Kako zmotna so naša prepričanja glede volilne pravice žensk na Slovenskem, ponazori tudi s primerom: “Liberalci, ki so spodbujali nastanek prvega slovenskega ženskega časopisa Slovenke, niso podpirali splošne volilne pravice. Bali so se, da bi volivke podprle klerikalno stranko. Med prvimi zagovorniki volilne pravice žensk najdemo katoličane in Janeza Evangelista Kreka.”

Ženski odprejo prostor nacionalna gibanja: “Znotraj teh gibanj postane ključna vloga žensk. Ženska je mati in vzgojiteljica. Je tista, ki lahko posreduje otrokom ljubezen do naroda,” razmišlja Marta Verginella. V tem kontekstu nastajajo prva društva, njihove članice so bogate meščanke. V Ljubljani nastajajo od leta 1848 dalje, v Trstu pa se pojavijo v 60. letih istega stoletja. “V Trstu ostrina nacionalnega konflikta odpre prostor ženskam. Liberalci so bili prepričani, da morajo imeti ženske enakopravno izobrazbo in delovati v javnosti. Brez njih delovanje žensk, kot sta bili Marica Naglišek in Marija Skrinjar, ne bi bilo možno v taki meri,” meni zgodovinarka.

Poleg Marte Verginelle so pri osvetlitvi poti žensk do pravic od srednjega veka do sodobnega časa sodelovali še Katja Škrubej, Darja Mihelič, Marko Kambič, Irena Selišnik, Mirjam Sedeljšak, Urška Strle, Petra Testen, Alenka Šelih in Ana Cergol Paradiž.

Še dolga pot do cilja

Čeprav je ženska prehodila dolgo pot, še ni prišla do cilja. Predvsem v javni sferi ženska še vedno ni enakopravna: “Postavlja se vprašanje, zakaj so se odnosi v družini spremenili in ni več obravnavana kot blago, istočasno pa lahko hitro postane žrtev nasilnega dejanja, je manj plačana za svoje delo in težje vstopa v politiko?”

Odgovor ni preprost in enoznačen. “Zgodovina je zanimiva zato, ker nam da veliko gradiva. Del slovenske družbe je bil prepričan, da so se zgodile radikalne spremembe. Da smo enakopravna, sekularizirana in laizirana družba. Od 90. let ugotavljamo, da to ni tako,” sklene Marta Verginella.

PETRA MEZINEC

---