V Kopru? Film? Nemogoče!

“Domačini nas opazujejo in kdo nas tudi vpraša, kaj počnemo. Ko jim povemo, da snemamo film, ki se dogaja v Kopru, nam nekateri nikakor nočejo verjeti. Da bi v Kopru snemali film? Ne, to se jim zdi nemogoče! Se vprašaš, ali smo res že tako navajeni, da se pri nas nič ne dogaja,” pravi igralka Mojca Fatur, ki bo v televizijskem filmu z delovnim naslovom Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo upodobila glavno žensko vlogo. Romantično komedijo bodo posneli povečini v Kopru, deloma še na Belvederju nad Izolo, v Mesečevem zalivu in še kje.

KOPER > “Naš ljubezenski film govori o tem, da je junak, kdor zbere dovolj poguma, da se dvakrat zaljubi v isto osebo,” pojasnjuje režiser Miha Knific.“Zgodba govori o moškem in ženski, ki sta bila skupaj že kot študenta, a sta bila premlada, da bi razumela, kaj je ljubezen. Spet se srečata deset, petnajst let pozneje, zdaj stara približno 35 let, in srce jima začne spet hitreje biti.”

Knifica je k snemanju filma po besedilni predlogi Žige Valetiča povabil urednik kulturno-umetniškega programa na javni televiziji Jani Virk, zgodbo pa je režiser ob avtorjevi pomoči v naslednjih dveh letih močno predrugačil. In jo umestil v Koper.

V minulih letih in desetletjih je filmarje pogosteje gostil Piran, Kopru pa so se ogibali. “V Koper smo prišli, ker je za moj okus veliko bolj živ kot Piran,” pojasnjuje režiser. “Poleg Izole, ki je vendarle manjša, je edino mesto na naši obali, ki dejansko živi kot mesto, ne samo kot turistična atrakcija. Ustvariti hočem namreč zgodbo o resničnem življenju. V filmu celo nastopajo resnični pisatelji in bendi. Zaradi realističnosti filma smo se tudi potrudili, da bo v filmu nastopilo čim več Primorcev. Videli smo že filme, postavljene na Kras ali v Maribor, v katerih pa niso govorili jezika, ki ga tam dejansko govorijo.”

Koper je vizualno močen, poudarja Knific: “Ima pristanišče, blokovsko naselje, avtocesto, staro jedro, ki je zelo lepo, a ga ne poznamo, saj Koper vedno dojemamo kot industrijski kraj ... Veliko tega bo v filmu.”

V njem bo nastopil tudi vseprisotni Marko Mandić, navdušen nad nastajajočim filmom. “Bo dober prikaz generacije, stare med trideset in štirideset let, ki vajeti še ni zares vzela v svoje roke,” pravi igralec, ki se je s svojo vlogo očitno povsem zlil: “Sem Dragan Ismajlović. Delam na koprski občini in organiziram kulturne prireditve, trenutno festival v osrčju mesta, med drugim pa tudi pišem pesmi. Vsaj poskušam. Trenutno zbiram material za erotično poezijo. Na obisk sem povabil prijatelja Simona, nekdanjega sošolca s primerjalne književnosti, ki naj bi mi tu pomagal, a najin glavni namen je seveda prijateljevanje.”

Simona, osrednjo vlogo, bo upodobil Klemen Novak, ki že deset let živi v ZDA in se bo po snemanju tja tudi vrnil: “Tako nekako sem si že od nekdaj predstavljal življenje. Ne maram biti vezan samo na en kraj, raje letam sem in tja. Imam se za državljana sveta.”

Snemanje filmov pri nas kajpada poteka povsem drugače kakor onkraj velike luže, potrdi: “Tam je to ogromen posel, na vsakem koraku imaš produkcijske hiše, posnamejo na tisoče in tisoče filmov, ki k nam sploh ne pridejo. V Ameriki filmi tudi ne dobivajo državnih sredstev, za njimi je vedno zasebni denar. Zato se ustvarjalci zelo trudijo, da bi s filmom zaslužili, in niso nič kaj tolerantni do napak. V Sloveniji pa velikokrat sodelujejo isti ljudje, kar je dobro, ker vedo, kako kdo razmišlja in dela. Marsikdaj jim ni treba niti govoriti. Si že s pogledi vse povedo.”

Tudi v tokratni filmski ekipi je čutiti pravo energijo, pravi Mojca Fatur, ki ji je režiser zaupal vlogo Simonove ljubezni, Maje iz Kopra. “Miha Knific je krasen človek in krasen režiser z velikim posluhom za igralca,” pravi igralka. “Nasploh med nami vlada pozitivno vzdušje, in to kljub vremenu, ki nam zelo nagaja, zaradi česar moramo nenehno spreminjati snemalni plan.”

Prvo večjo filmsko vlogo je tokrat dobila Lara Komar. “Tudi v filmu sem Tržačanka, sončna, preprosta punca Petra,” pravi igralka. “Všeč mi je tudi igrati v Kopru. Kot manjše mesto je bolj zgoščen in še zmeraj premore beneški čar, medtem ko je Trst bolj razpršen in v njem je močan vonj po habsburški zgodovini. A morda sem do Trsta, ki je moj dom, preostra.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---