Staro je vse bolj vabljivo

V koprski cerkvi sv. Bassa se je prvič koncertno predstavil ansambel Cappella Justinopolitana, ki pod vodstvom Marina Kranjaca v svojem repertoarju združuje ljudsko in umetno glasbo, nastalo med 13. in 17. stoletjem. Gre za prvi tovrstni sestav v slovenski Istri, ki je v nekoliko razširjeni zasedbi z odličnimi izvedbami na replikah starih glasbil v petek privabil in tudi navdušil izjemno številno občinstvo.

KOPER > Jedro zasedbe, ki v svojem imenu skriva eno najstarejših poimenovanj Kopra, Justinopolis, tvorijo po številnih ljudskih zasedbah znan izvajalec in raziskovalec istrske glasbe Marino Kranjac, mladi glasbenici Ana Birsa Krušec, ki igra na kljunaste flavte, in Veronika Vižintin na tolkalih ter multiinstrumentalist Janez Jocif iz Škofje Loke, ki se že dolgo ukvarja z glasbeno tradicijo srednjeveških mest.

Skupina, ki ne skriva svojih dolgoročnih ambicij, je že na premiernem nastopu razširila svojo zasedbo. Tokrat so jo izvrstno dopolnjevali lutnjist Bor Zuljan, sopranistka Marta Močnik Pirc in Mladinski zbor Glasbene šole Koper pod vodstvom Maje Cilenšek. Tako sopranistka kakor zbor sta navdušila v izvedbi napevov iz zbirke Cantigas de Santa MariaAlfonsa X el Sabia in samostanskih rokopisov iz Montserrata, nastalih v 13. in 14. stoletju, medtem ko se je Bor Zuljan predstavil solistično, v Gorzanisovem Ricercarju. Tržaški skladatelj Giacomo Gorzanis, ki je kot lutnjist sredi 16. stoletja pogosto igral na slovenskih dvorih, pa je le eden od avtorjev, ki so (poleg istrske ljudske glasbe) koncertni spored povezali z našimi kraji: baročni skladatelj Gabriello Puliti je veliko let živel in ustvarjal v Kopru, medtem ko je bil renesančni skladatelj Giorgio Maineiro v službi oglejskih patriarhov, pod katere je tedaj spadal tudi Koper.

Da se instrumenti in tudi glasovi v srednjeveški umetni glasbi lahko istovetijo s starodavno istrsko ljudsko kulturo, so dokazali domiselno umeščeni ljudski plesi balon, polka in šaltin ter napev Dona Lombarda; pa tudi raba instrumentov, kot so viella, dude, kljunaste flavte, mandora, tamburin, ghironda in drugi. Podobno velja za nekatere izvajalske prakse in načine petja, vendar ne za baročne, saj so za speve Gorzanisa in Pulitija že potrebni šolani glasovi. Teh pa v tokratni izvedbi žal ni bilo. To pa je - če izvzamemo premajhno prizorišče - edini drobni spodrsljaj, ki ga lahko očitamo koncertu.

Izjemno številno občinstvo je s svojo udeležbo očitno presenetilo tudi organizatorja, Italijansko skupnost Santorio Santorio. Cerkev sv. Bassa je bila premajhna in pretesna za vse, ki so z velikim zanimanjem želeli prisluhniti stari glasbi.

LEA HEDŽET, Radio Koper

---