Ne pozabimo jih!
Kultura
18. 09. 2014, 17.27
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 12.32
Drži, o njih slovenski osnovnošolci in srednješolci komaj kaj izvedo. A prekomorci so z razstavo, ki je eno leto domovala v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in je sedaj na ogled v koprskem Pokrajinskem arhivu, dobili obsežnejše, tehtno, a še ne dokončano poglavje. Vrzel je zapolnil tudi bogat zbornik.
Potujočo razstavo Prekomorci so v Kopru predstavile z (leve): direktorica pokrajinskega arhiva Nada Čibej, direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok in Irena Uršič, avtorica razstave in urednica zajetnega zbornika. Na predstavitvi se jim je Foto: Maja Pertič Gombač
KOPER
>Prekomorci so bili pripadniki partizanskih vojaških formacij, ki so jih zavezniške sile pred 71 leti sestavile iz nekdanjih vojakov italijanske in nemške vojske, internirancev, konfinirancev, zapornikov, pripadnikov posebnih kazenskih enot in drugih. Po zadnjih raziskavah naj bi jih bilo približno 12.000. Povečini so bili Primorci iz Istre, s Krasa, iz Vipavske doline, Posočja, z Idrijskega, s Cerkljanskega, iz Brkinov, z Ilirskobistriškega in s Pivškega, ki po koncu druge svetovne vojne v povojni domovini niso bili cenjeni kakor ostali partizani, o čemer priča tudi dejstvo, da doslej njihova zgodba še ni bila tako temeljito predstavljena.
“V Pokrajinskem arhivu smo varuhi pisne dediščine, tudi tiste, ki so jo zapustili prekomorci in ki jo je dolga leta urejal Albert Klun. Ponosni smo, da smo tista inštitucija, ki to gradivo hrani,” je na odprtju v Kopru dejala Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva, ki je tudi pobudnica povezovanja z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, kjer hranijo bogato slikovno gradivo, pa tudi posnetke pričevanj in nekaj predmetov. Lani, ob okrogli obletnici prihoda prekomorcev na jugoslovansko bojišče med drugo svetovno vojno, sta inštituciji združili moči in nastala je poučna razstava, ki jo je te dni dopolnil še temeljit zbornik.
Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine, je v Kopru poudarila, da nastanek take razstave ni samoumeven, saj je treba imeti človeka, ki se bo teme lotil s srcem. In v muzeju so imeli srečo, da je v njihovih vrstah kustosinja Irena Uršič iz Pivke. Uršičeva je tudi urednica slikovno bogatega zbornika, za katerega so prispevke napisali različni avtorji, posebno vrednost pa mu dajejo pričevanja 22 prekomorcev.
A poglavje o prekomorcih, kakor poudarja avtorica razstave, še ni zaprto. Še veliko je vrzeli, ki jih je treba zapolniti, zato se v Muzeju novejše zgodovine veselijo vseh pričevanj, predmetov in gradiv, ki pričajo tako o prekomorcih kakor o ostalih Slovencih v italijanski vojski.
MAJA PERTIČ GOMBAČ