Igor Samobor: Pandur je bil do konca predan svojim idejam

Igor Samobor, ki je nastopil v projektu Tomaža Pandurja Faust, je dejal, da je bil Pandur eden redkih ljudi do konca predanih svojim idejam. Njegovo vizijo sta izpostavila tudi kritik Blaž Lukan in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da je Pandurjeva smrt neprecenljiva izguba za Slovenijo.

LJUBLJANA > Z ministrstva so sporočili, da je "Pandur še nedolgo tega poln življenjske energije obiskal ministrico za kulturo, s katero sta se pogovarjala o prihodnosti slovenskega gledališča". Ta teden naj bi se ponovno srečali, zato so na ministrstvu, kot so zapisali, z veliko žalostjo sprejeli vest o njegovi prezgodnji smrti.

“Neprecenljiva izguba za slovenski narod in Slovenijo”

"Izguba velikega umetnika Tomaža Pandurja, ki bi s svojo ustvarjalno energijo in umetniškim potencialom lahko še ogromno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v svetu ter dvigu njene kakovosti, pomeni neprecenljivo izgubo za slovenski narod in Slovenijo," so zapisali.

Direktor ljubljanske Drame in igralec Samobor je dejal, "da se redko zgodi, da v zrelih letih srečaš osebo, s katero postaneš prijatelj". Prav s Pandurjem sta pred tremi leti postala dobra prijatelja, ki sta se redno srečevala. Njuni pogovori so bili po Samoborjevih besedah bogati, globoki in polni skupnih vizij ter sanjarij, ki jih je zaznamoval podoben odnos do sveta. "Delo z njim je bilo, najmanj, kar lahko rečem, čudovito," je poudaril.

Samobor je v Faustu upodobil večnega iskalca, nemirnega duha, kar je bila personifikacija Pandurja in njegove vizije o lepšem, in boljšem jutru. "Bili smo skupaj na gostovanjih, želi velike uspehe in načrtovali nove projekte," je dodal Samobor.

Celotno gledališče podredil svojemu konceptu

Gledališki kritik Blaž Lukan bi si želel, da bi Pandur ustvarjal vsaj še nekaj desetletij. Lukan, ki je bil, kot je poudaril, velikokrat kritičen do Pandurjevih predstav, ceni predvsem njegovo t. i. mariborsko obdobje oz. njegovo vodenje Drame SNG Maribor. To bo zapisano kot izjemno obdobje, zaznamovano z avtorskim pečatom njegovega umetniškega vodenja in z njegovimi predstavami, ki so zapisane v zgodovino slovenskega gledališča, je poudaril.

Pandur je bil po Lukanovih besedah znan po tem, da je celotno gledališče podredil svojemu konceptu. Ta se ni kazal le v njegovih režijah pač pa tudi v delu z ansamblom in pri celotni organizaciji dela.

Bil je tudi eden redkih, če ne edini, ki je deloval in doživljal uspehe v tujini. Delal je v Nemčiji, Španiji, Grčiji in državah nekdanje Jugoslavije. Del svoje kariere je gradil tudi v Sloveniji. "Zadnji 'comeback' je ostal nedokončan," je sklenil Lukan.

Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je povedal, da sta se Pandurjem poznala še iz obdobja, ko je bil direktor Drame v mariborskem gledališču. "Ko je prenehal delati v Mariboru, smo na Festivalu Ljubljana začeli s serijo njegovih predstav: imeli smo osem ali devet premier do zadnjega Fausta," je poudaril.

Po Brlekovem mnenju bo Slovenija šele zdaj spoznala, da je bil zelo velik režiser ter izjemen vizionar. Njegovo smrt je označil za zelo veliko izgubo ne le za slovensko gledališče, ampak za celoten kulturni prostor. "Njegove predstave so rasle iz predstave v predstavo, zato jih ni mogoče obnoviti," je menil.

Poleg tega je bil zelo delaven, temeljit, občutljiv in ranljiv. "Ni bil le umetnik, bil je veliko več od tega. Delal je svojo zgodbo do konca, ne glede na vse, kar se je dogajalo. In to uspešno. Je pa res, da ni bilo veliko ljudi, ki bi ga podpirali," je še dejal Brlek.

STA

---