Humanist, ki širi srečo in mir

Za umrle prebežnike ob Lampedusi, za Grčijo in tamkajšnje ljudstvo, proti Monsantu ... Manu Chao, francosko španski pesnik zatiranih, se niti na koprskem koncertu, med dobrima dvema urama eksplozije nalezljive energije, ni izognil težavam, ki pestijo naš svet. “Težaven svet! Intenzivno življenje, trenutki veselja in negotova prihodnost!” je donelo z odra, večtisočglava množica pa je kot v transu vpijala živahno glasbo in pomenljiva besedila. Manu je Koper za en večer spremenil v mesto mladih, ki so zasedli zelene površine v bližini Ukmarjevega trga, jih povezal z glasbo, s svojo vero v ljudi ... V zraku je bil duh šestdesetih, da, tudi vonj po za eno noč očitno legalizirani konoplji.

Odpri galerijo

KOPER > Množica oboževalcev - po uradnih podatkih prireditelja, Teme-X, se jih je na Ukmarjevem trgu zbralo 4000, v njegovi neposredni bližini pa tudi ničkoliko - je bila izjemno pisana. “Manuja spremljam že trideset let, že v času skupine Mano Negra sem ga, in opažam, da se zelo razdaja, vse bolj. Prihajam iz Belluna, sem ulična umetnica, doma pa imam vrt. Sem vegetarijanka več kakor 40 let, veganka pa 25,” nam je pred koncertom pripovedovala 61-letna Chandana, ki je v mladosti veliko potovala, saj že od 15. leta obiskuje koncerte. Pravi, da je osebno spoznala Boba Marleyja, ki ga je sinoči nosila na zastavi in se z njo kasneje pojavila tudi na odru. Da je Manujeva osebna znanka, smo opazili med zvezdnikovim prihodom na oder, saj je nemudoma, ko jo je ugledal, preusmeril korak v kratek, a prisrčen objem.

Cinzia Tomasi iz Veneta, ki je Chandano spoznala na koncertu v Monzi, se spominja, da je glasbenika spoznala v Genovi leta 2001, na protestih proti G8. Tam je staknila poškodbe glave in osem šivov, saj so njeno skupino med mirnim protestom napadli policisti. “Manu pravi, da igra 'rock cabrón', kozji rock, ki sodi tudi na kozji otok Koper, v svojo patchanko pa združuje različne sloge, ska, rock, reggae ... Je večjezičen, sin več identitet in predvsem eden redkih, ki si upa spregovoriti o nekaterih temah, o katerih vsi molčijo. Si predstavljate, da so ga izgnali iz Mehike, ker je obsodil molk ob lanskem nepojasnjenem poboju študentov?!”

Manujeva velika družina

Občinstvo sta že skoraj dve uri pred nastopom priklicevali predskupini: sprva slovenski ska punk rockerji Sell out, ki so se s svojo energijo odlično ujeli z glasbeno nitjo večera, to pa je od njih prevzel Chami Cool, Manujev prijatelj in nogometni soigralec, ki so ga nekateri imeli kar za Manuja. S skupino La Fama Jam je dodobra razgibal občinstvo, ki je glavnega nastopajočega in spremljevalno zasedbo La Ventura sprejelo z glasnimi ovacijami. Tudi v Kopru, kakor lani v Briščikih, je angažirani Manu postregel z dobrima dvema urama energičnega nastopa in nanizal tudi najprepoznavnejše uspešnice Clandestino (posvetil jo je umrlim na Lampedusi), Mi vida, Bienvenida a Tijuana, Desaparecido ... Tu so bile še Rumba de Barcelona, ki jo je posveti pogumni Grčiji, pa Politik Kills in Machine Gun, Raining in Paradize, pa El viento - ta je prešla v poziv proti multimucionalki Monsanto, ki s svojimi gensko spremenjenimi kulturnimi rastlinami po vsem svetu uničuje avtohtone ... Mnoge znane skladbe so zazvenele živahneje in udarneje kakor na studijskih posnetkih, celota pa se je kljub dvema kratkima prekinitvama povezala v eno samo dolgo pesem, ki so jo stkali še značilne nasnete sirene in znani trobentaški vložki pozavnista Gianluce Raie in trobentača Gabrieleja Blandinija.

“Naša zgodba je posebna,” sta nam zaupala po koncertu. “Sva namreč člana poznanega Manu Chao tribute benda iz Puglie, za katerega je Manu slišal in naju povabil na ta del turneje. Z njim je krasno. Je neverjeten! Energijo dejansko črpa od ljudi. Danes denimo je bil manjši koncert - igramo tudi pred 50.000-glavo množico -, a on je zelo zadovoljen, ker je bil odziv občinstva prekrasen in se je med odrom in poslušalci pretakala edinstvena energija,” nam je po koncertu v zaodrju dejal Gianluca Rai, ki bo igral s spremljevalno zasedbo še ves julij. Dan prej so bili z glasbeniki v Kopru in ponoči razočarano ugotovili, da je bil ob enih zjutraj mrtvo mesto: “To je mesto za starce. Če želite videti, kako živi mesto, pridite v Gallipoli! Ob 23. uri se šele počasi odpravljamo v lokale, ki živijo vso noč.”

Po koncertu je Chami Cool v zaodrje brez vsakršnih vstopnic spustil kakih petnajst najvztrajnejših oboževalcev, varnostnikom pa dejal, da “smo vsi družina”. Med njimi je bila tudi Edina iz Umaga. “Med koncertom mi je v nekem trenutku zastal dih. Nisem vedela, ali naj se smejem ali jočem. Od energije se mi je kar naježila koža,” je povedala. Pritrdil ji je Alessandro Bumbak, slikar iz Umaga, ki je Manuja prvič slišal v živo in ostal brez besed: “Lepše bi lahko bilo zgolj, če bi bilo prizorišče kje v gozdu, kjer bi lahko sprejeli še več ljudi. Njemu bi morali prisluhniti vsi.” Z glasbenikom, ki se je po dveh urah v zaodrju predajal objemom, čestitkam in zahvalam oboževalcem, sta se tudi fotografirala.

Tam je bila tudi Lenka iz Ljubljane, ki je lani z glasbeniki preživela osem dni na turneji. “To je bil privilegij, posebna življenjska izkušnja, med katero sem spoznala nepojmljivo dobrega človeka in krasne ljudi iz njegove zasedbe. Vse, kar si lepega lahko predstavljate o njem, je res. Ni iluzija, je človek iz mesa in kosti. Je humanist, ki širi srečo in mir. Zveni kot kliše, a ta je še kako potreben. Ganljivo lep odnos ima do ljudi,” nam je zatrdil sogovornica, kar smo lahko v kratkem preskusili tudi sami.

Nova Grčija bo najbrž Makedonija

Manu z novinarji že leta ne komunicira. “Zakaj se ne želite pogovarjati z mediji?” smo ga povprašali. “Ker je dovolj drugih, ki govorijo z njimi,” je z nasmehom odgovoril. “A domala nihče ne govori o stvareh, na katere opozarjate vi. Mar veste, da ste prišli v deželo, kjer sta močno prisotna malodušje in občutek nemoči? Že lep čas nas strašijo, da bomo druga Grčija.,” smo ga nagovorili. On pa: “Nova Grčija bo prej Makedonija. A kar govorite, me izjemno zanima. Želim izvedeti več o vas, o vaših razmerah. Intervjuja vam ne morem zagotoviti, razumite, a rad bi slišal več o Sloveniji. Potem morda posnamemo izjavo, poziv Slovencem.”

Prosil je za telefonsko številko in obljubil, nas bo pred odhodom iz Kopra poklical, če bo le mogel.

Ob odhodu s koncertnega prizorišča smo na vratih ponovno srečali Chandano, ki je koncert ocenila z 8 od 10. Včeraj se je pridružila pevcu in ekipi ter z njimi odpotovala v Zadar, kjer nastopi danes. “Pri vas premalo kadite travo, to bo vaš problem. Dovolj imam demoniziranja kanabisa. Kadim ga že 40 let in se počutim odlično,” nam je zatrdila ter opozorila, da se Manu že leta zavzema za njegovo legalizacijo. Da je sam pri uživanju zelo zmeren, so nam zatrdili njegovi sopotniki. Vonj po kanabisu pa je po Kopru vel še več ur v noč. Mesto, ki ga je Manujeva ekipa izbrala, ker želi nastopati v manjših krajih, so predsinočnjim okupirali novi otroci cvetja - Manujevo protiglobalistično sporočilo so fotografirali s pametnimi telefoni, zaradi katerih ljudje vsak dan umirajo v Severnem Kongu, saj telefončkov ne bi bilo brez tamkajšnje koltanove rude.

Manu Chao telefona nima. A je nas je včeraj kljub temu priklical. Več v jutrišnji Soboti.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---