Dediščina od Zasavja do Koprive

Na gradu Kromberk so v soboto podelili Murkovo nagrado, listini in priznanje, ki jih Slovensko etnološko društvo podeljuje za strokovne dosežke na področju etnologije. Nagrado, imenovano po etnologu Matiji Murku (1861-1952), je za življenjsko delo prejela Jana Mlakar Adamič, priznanje pa so podelili Božidarju Premrlu za monografijo Kraški kruh. Vas Kopriva - njeni kamnolomi in kamnarji.

KROMBERK > “V čast nam je, da Murkove nagrade v Novi Gorici podeljujete ravno letos, ko mesto praznuje 70. obletnico,” je na sobotni slovesnosti poudarila podžupanja Mestne občine Nova Gorica Ana Zavrtanik Ugrin. Zasluge za podelitev na Goriškem ima lanska nagrajenka za življenjsko delo Inga Miklavčič Brezigar. Navada je namreč, da matična ustanova osrednjega nagrajenca gosti prihodnjo podelitev.

Zdaj že upokojena kustosinja, ki je bila slavnostna govornica na podelitvi, je prišla v tradicionalni goriški praznični noši iz druge polovice 19. stoletja, torej časa, kakor je dejala, “ko so žene pogumno stale ob strani možem v čitalnicah”. Z obleko, je pojasnila, se je želela pokloniti generacijam modrim, odločnim in delovnim Goričank in Goričanov, ki so s svojimi prizadevanji gradili in ohranjali slovensko identiteto. In samobitnost - tisto, kar nas ločuje od drugih, kar poudarja našo posebnost in edinstvenost - niti v času potrošništva ni samoumevna, je razmišljala Brezigarjeva ter zbrane izzvala: “Če pravijo, da ni Slovenec, kdor ni bil na Triglavu, bi lahko rekli tudi, da mora imeti vsak pravi Slovenec v omari nošo. Za posebne priložnosti in za vsak primer, če bo prišel trenutek, ko bomo morali spet izkazovati in dokazovati narodno pripadnost.”

Od muzejev do lutk

Komisija, ki so jo sestavljali predsednik Marko Terseglav in člani Irena Destovnik, Jerneja Ferlež in Andrej Dular, je Murkovo nagrado za življenjsko delo podelila Jani Mlakar Adamič za trideset-letno strokovno in znanstveno delo v etnološkem muzealstvu in zasavski kulturi. Etnologinja in sociologinja kulture je zvesta Zasavskemu muzeju Trbovlje, kjer se je posvetila pedagoškemu in znanstvenemu delu ter iskanju novih oblik predstavitve kulturne dediščine Zasavja, ki jo popularizira z inovativnimi razstavami, članki in razpravami ter z živim stikom z okolico in ljudmi, so zapisali v utemeljitvi. Podobo delavske kulture je strnila v muzejski predstavitvi in vodnikih Rudarsko stanovanje: bivalna kultura skozi čas in Etnološka pot - trboveljske rudarske kolonije ter v 16 informacijskih tablah na etnološki poti. V knjigi Teknilo nam je je strnila raziskavo o prehranjevalnih navadah rudarjev in njihovih družin. Podobo življenja Zasavja v zadnjih dvesto letih je zaokrožila s prikazom socialnih in poklicnih skupin obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev v seriji publikacij.

V medmuzejskem projektu o zgodovini in praznovanju 1. maja je letos v Trbovljah pripravila razstavo o tem prazniku in vpetosti rudarjev vanj. V knjigi Lutkarji in lutke je dokumentirala celoten popis zbirke lutk, hkrati je s Hrastničani tudi obudila vrsto lutk.

Kraški kamen

Murkovo listino je prejelo Kulturno društvo Kapele pri Brežicah za videodokumentacijo snovnega in nesnovnega izročila posavskih krajev. Filmska sekcija Kulturnega društva Kapele je posnela več filmov z etnološkimi vsebinami, njihovo delo pa predstavlja aktivno in dediščinsko ozaveščeno združbo prebivalcev spodnještajerskih vasi med Dobovo in Brežicami.

Nužej Tolmajer je listino prejel za aktiviranje, zbiranje, realizacijo in kontinuirano delo pri ohranjanju koroške kulturne in etnološke dediščine. Bil je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze ter predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Z zavzetostjo je nadaljeval zastavljeno delo Franceta Cigana pri zbiranju koroških ljudskih pesmi, v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo pa je bil pobudnik Koroških kulturnih dnevov.

Murkovo priznanje je društvo namenilo slavistu in etnologu Božidarju Premrlu za znanstveno monografijo Kraški kruh. Vas Kopriva - njeni kamnolomi in kamnarji, doslej najbolj obsežno in temeljito delo s področja kamnarstva in kulture kamenja. Avtor je s knjigo ogromno prispeval k poznavanju obrti, o kateri do zdaj ni bilo veliko napisanega, sploh pa ne tako lucidno, zgodovinsko natančno in s kulturno-etnološko perspektivo, so poudarili v utemeljitvi priznanja.

AG, STA

---