“Oprosti, sem mislil, da živiš v moji glavi”

“Predloga se mi zdita zanimiva, vendar: bojim se, da bi vodjin kostum v praksi izgledal preveč delavsko. Kljub vsemu temu greva, mislim, v pravo smer,” je kostumografinji in modni oblikovalki Mateji Benedetti leta 2013 pisal Jure Novak med ustvarjanjem predstave Krči. Z nekaj odzivi na svoje delo in fotografijami iz različnih predstav se koprska ustvarjalka do septembra predstavlja v prvem preddverju Cankarjevega doma.

LJUBLJANA > Cikel Oblikovalska identiteta, ki ga Cankarjev dom pripravlja v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije, tokrat gosti Matejo Benedetti, koprsko kostumografinjo in modno oblikovalko, ki je prav včeraj v Celju pomerjala kostume za Pekarno Mišmaš, v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica pa pripravlja kostumografijo za predstavo Krvava gora, ki govori o soški fronti in jo bo v naslednji sezoni tamkaj režiral Matjaž Pograjc.

V preddverju so oblikovalcem odmerili kotiček, v katerem se Benedettijeva predstavlja z obleko, ki jo je ustvarila za fotografije za mednarodno revijo o modi Rendez Vous de la Mode, ter s številnimi fotografijami svojih stvaritev za različne gledališke predstave: od Oliverja Twista (2010) Slovenskega mladinskega gledališča, predstave Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli (2013) zavoda Bunker in Anton Podbevšek teatra iz Novega mesta, letošnjih Izgubljenih ljubezni Slovenskega ljudskega gledališča Celje do opere Der König Kandaules (2012) Tetra Massima iz Palerma in opere Rusalka (2013) neapeljskega Teatra di San Carlo.

Njen slog je, kajpada v soodvisnosti od predstave, tako bogat, razkošen in bohoten kakor sodobno izčiščen, igriv in nemalokrat duhovit. O delu kostumografa (od procesa usklajevanja mnenj in želja do raziskovanja podrobnosti posameznih vlog, ki so lahko tudi navdih za kostumografske stvaritve) povedo tudi odzivi, izseki iz dopisovanja z različnimi ustvarjalci, zlasti režiserji, s katerimi je sodelovala. “Draga Mateja, faking prekrasno!!! Srečen sem! Bi si pa srčno želel, da sedemo skupaj z Greto, da nam pomaga najti barvno paleto, po kateri delamo, in estetiko, ki ji sledimo,” denimo piše Lado Bizovičar v vlogi režiserja Ko ko komedije Špas teatra. “Oprosti, sem mislil, da živiš v moji glavi in da telepatsko čutiš vse isto kot jaz. Vsekakor je zadosti časa, da se pripravimo,” se ji je opravičeval srbski režiser Nikola Zavišić, ki je v Celju režiral Izgubljene ljubezni.

Mateja Benedetti, sicer izredna profesorica na trzinski fakulteti za dizajn, je med drugim tudi ustvarjalka in lastnica blagovne znamke Terra Urbana, prve slovenske ekološke luksuzne blagovne znamke oblačil. Njene stvaritve med drugim predstavljajo tudi na razstavi Moda v gibanju - Italijanski slog 1951-1990 v posebnem razdelku Utrinki slovenske mode. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bodo na ogled do jeseni.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---