Usoda koprskega župana je v rokah višjih sodnikov

Po včerajšnji štiriurni seji višjega sodišča, na kateri so tožilstvo in zagovorniki Borisa Popoviča, Sabine Mozetič in Rajka Srednika predstavljali pritožbe na obsodilno sodbo, je v zraku viselo še vprašanje o tem, kdaj bo znana sodba. “Ne morem obljubiti, da bo to v mesecu dni,” je povedal predsednik senata, višji sodnik Aleš Arh. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral Popovič predčasno končati četrti županski mandat.

Boris Popovič, Sabina Mozetič in Rajko Srednik (z desne proti levi) v pričakovanju odločitve višjih sodnikov.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Boris Popovič, Sabina Mozetič in Rajko Srednik (z desne proti levi) v pričakovanju odločitve višjih sodnikov.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Očitno pa včeraj vsem ni bilo do tega, da bi seja višjega sodišča bila. Predsednik senata, višji sodnik Aleš Arh, je že uvodoma povedal, da so v sredo ob 16.28 dobili predlog odvetniške pisarne Senica za prenos krajevne pristojnosti in za izločitev sodnikov, članov senata. Njegovo izločitev in izločitev sodnice poročevalke Mare Turk so zahtevali, ker sta že odločala v pravnomočni zadevi zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki pa so jo pred kratkim ustavni sodniki razveljavili. Izločitev so predlagali tudi zato, ker je senat zavrnil predloga za preložitev javne seje. Boris Popovič je namreč zahteval, da je na seji tudi odvetnik Miro Senica, ki pa je ravno na službeni poti.

Odvetniki zlorabili procesne pravice

Senat je oba predloga zavrgel. “Jasno je, da zaradi omenjenih razlogov ne morete zahtevati preložitve seje. Očitno gre za zlorabo procesnih pravic,” je poudaril sodnik Arh. Pripomnil je, da so se na to možnost pripravljali, a da so vseeno upali, da si odvetniška pisarna tega ne bo privoščila. Napovedal je, da bodo zato tudi sankcije, o katerih bodo odločali naknadno. Pojasnil je, da bi morali predlog za izločitev vložili takoj, ko so ocenili, da obstajajo razlogi za to.

Nato je sodnica Mara Turk povzela sodbo okrožnega sodišča, po kateri je koprski župan pri prodaji občinske parcele v katastrski občini Bertoki (na Srminu) zagrešil zlorabo uradnega položaja, direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in cenilec nepremičnin Rajko Srednik pa naj bi mu pri tem pomagala. Senat je lani spomladi Popoviča obsodil na tri leta zapora, Mozetičevo in Srednika pa na leto zaporne kazni in vsem trem izrekel še varnostni ukrep dveletne prepovedi opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Podjetje Serming, ki je kupilo parcelo, bi moralo vrniti 4,7 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Sporno izključujoče določilo

V razpisne pogoje so vnesli določilo, po katerem bi moral ponudnik dokazati možnost gradnje na sosednjih dveh parcelah. S tem naj bi kršili enakopravnost ponudnikov in kupca določili vnaprej, saj je ta pogoj lahko izpolnil le Serming. Šlo naj bi za neposredno pogodbo, ki pa ni dopustna. Poleg tega naj bi Popovič vedel, da bi lahko za parcelo iztržil bistveno več, je še ugotovil senat okrožnega sodišča.

Sledili so zagovorniki trojice, ki so v svojih pritožbah našteli vse pritožbene razloge in višjim sodnikom predlagali, da njihove stranke oprostijo oziroma razveljavijo obsodilno sodbo in zadevo vrnejo v ponovno odločanje pred novim sodnikom. Odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica, ki se je vključila šele po izreku obsodilne sodbe, je prepričan, da je senat Popoviča obsodil ob napačni opredelitvi kaznivega dejanja in celo uporabil zakon, ki v času, ko naj bi storil kaznivo dejanje, ni veljal. Po kazenskem zakoniku, ki je takrat veljal, pravi, bi lahko premoženjsko korist pridobil le sebi, ne pa tudi drugim.

Pritožbi so priložili tudi več strokovnih mnenj, ki so jih naročili po sodbi, med drugim tudi mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Janeza Čebulja, ki je ugotovil, da v postopku prodaje zemljišča ni bilo nobenih nepravilnosti.

Seja senata višjih sodnikov je bila včeraj neobičajno dolga (trajala je dobre štiri ure), pa tudi neobičajno obiskana. Dogajanje so poleg zaposlenih iz občinske službe za stike z javnostjo spremljali še direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar, podžupan Peter Bolčič, v. d. direktorja zavoda za šport Igor Hrvatin in Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper.

“Boris Popovič ni vzel pravice v svoje roke, spoštoval je zakone in ni vplival na svoje podrejene, prav tako ne na Srednika,“ je sklenil odvetnik Čop.

Odvetnik se sklicuje na članek

Odvetnik Branko Gvozdić, zagovornik Mozetičeve, je govoril predvsem o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja. Sodnici Meri Mikac, ki je vodila senat okrožnega sodišča, je očital, da je nekatere dokaze izvajala v prid tožilstva in v škodo obrambe. Pri tem je omenil, da je sodnica prijateljica tožilke Janje Hvala in notarke Polke Bošković, ki je na lanskih lokalnih volitvah kandidirala na županjo Kopra.

“Vsak dvom je razblinil članek v časopisu Svet 24 z naslovom Sumljive povezave,” je poudaril odvetnik Gvozdić. Iz članka naj bi bilo razvidno, da sta bili s Boškovićevo večkrat na skupnih potovanjih. “Ni dvoma, da je sodnica vedela, da bo Boškovićeva kandidirala za županjo in ni dvoma, da je sodnica vedela, da bo sodba negativno vplivala na kandidaturo Popoviča,” je še dodal.

Najdlje je včeraj v sodni dvorani govoril odvetnik Luka Zajc, ki zagovarja cenilca Srednika. Pritožbo je napisal na 173 straneh, včeraj pa je povzel nekatere poudarke. Osredotočil se je predvsem na izvedenska mnenja o ceni sporne nepremičnine. Nazadnje je sklenil, da sploh ni jasno, kaj očitajo njegovem klientu.

Odvetniki so se obregnili tudi ob nek vmesni člen, ki se je pojavil v pisni sodbi. Ta vmesni člen naj bi cenilcu Sredniku naročil, kakšne cene naj vključi v svojo cenitev. Odvetnik Čop je opozoril, da tožilstvo tega v obtožbi ni nikoli očitalo in tega tudi ni nikoli dokazovalo, zato so bili toliko bolj presenečeni. Glede spornega določila pa so poudarjali, da so ga vnesli v odvetniški pisarni Matoz, ki je sodelovala v pripravi dokumentacije.

Sodnica Turk je povzela še pritožbo odvetnika Igorja Kocjančiča, pooblaščenca družbe Serming, ki med drugim meni, da gre za konstrukt. “Nastala je velika, katastrofalna škoda,” je še zapisal. Z njim se je strinjal Popovič: “Tožilstvo in vsi, ki so sodelovali pri tem konstruktu, so naredili veliko škodo Kopru. Če bi bila investicija končana, bi bilo na novo zaposlenih 500 ali več ljudi, plačevali bi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, plačevali bi vodo, pošto, elektriko ... Vsakemu otroku je jasno, kakšna je škoda,” je ponovil v svoj bran. Mozetičeva pa je zagotovila, da ni naredila nič nezakonitega, še najmanj pa oškodovala občinski proračun.

Tožilstvo predlaga višje kazni

Višja državna tožilka Nataša Valentič Kuštra je višjim sodnikom predlagala, da Popoviču in Mozetičevi prisodijo višje kazni - Popoviču štiri leta zapora, Mozetičevi dve, kot je predlagala tožilka že po zaključnih besedah. Prepričana je, da v tej zadevi ni nobenih dvomov o krivdi, da pa je sodišče pri odmeri kazni dalo preveliko težo olajševalnim okoliščinam. Popovič in Mozetičeva naj bi se izneverila funkcijama, ki sta jima zaupani. Z njunim ravnanjem naj bi nastala večmilijonska škoda, posledice pa so enormne, je še dodala.

Če so bili bolj prepričljivi odvetniki in bodo z argumenti prepričali višje sodnike, bo znano kmalu. Sodišče bo sodbo izdalo pisno. “Ne morem pa obljubiti, da bo to v mesecu dni,” je glede na obsežnost sodnega spisa in zahtevnost primera opozoril sodnik Arh.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano