Tretjina mrtvih zaradi hitrosti

Tretjina nesreč s smrtnim izidom se še vedno zgodi zaradi prehitre vožnje, v naseljih pa se zaradi hitrosti zgodi skoraj polovica vseh nesreč. Agencija za promet bo zato ta in prihodnji teden osveščala ljudi in jih opozarjala na posledice prehitre vožnje. Akcijo Počasneje je varneje bodo ponovili še junija in avgusta.

LJUBLJANA >Zaradi prehitre vožnje je na naših cestah lani umrlo 34 ljudi, kar predstavlja tretjino vseh lanskih smrtnih žrtev na naših cestah. V nesrečah, ki so se zgodile zaradi prehitre vožnje, se je lani hudo poškodovalo 271 ljudi, kar je prav tako tretjina vseh hudo poškodovanih. Velika večina nesreč zaradi previsoke hitrosti se je zgodila na cestah v naseljih (46 odstotkov) in regionalnih cestah (18 odstotkov).

Prehitra vožnja povzroči tudi nekatere druge posledice, ki pripeljejo do nesreč, kot so nepravilna stran vožnje, nepravilno prehitevanje in izsiljevanje. Po drugi strani pa alkohol spodbuja prehitro vožnjo, k sreči se delež nesreč, ki jih povzročijo pijani vozniki, iz leta v leto manjša. Predlani je bilo pijanih enajst odstotkov povzročiteljev nesreč, lani samo sedem.

Hitrost je lani zakrivila skoraj petino (17,8 odstotka) vseh prometnih nesreč. V zadnjih desetih letih so prehitri vozniki povzročili največ nesreč leta 2005 (23 odstotkov) in najmanj leta 2011 (16 odstotkov). Na plin najraje pritiskajo vozniki, stari od 25 do 35 let, sledijo pa jim mladi vozniki, stari od 18 do 24 let.

Če voznik z avtom trči v pešca s hitrostjo 30 kilometrov na uro, ima pešec samo 10 odstotkov možnosti, da bo utrpel hude poškodbe ali umrl. Če avto trči v pešca s hitrostjo 50 kilometrov na uro, ima pešec samo 50 odstotkov možnosti za preživetje, če pa trči vanj s hitrostjo 60 kilometrov na uro, pa ima samo še 10 odstotkov možnosti za preživetje.

Največ jih umre ob sobotah

Največ nesreč zaradi prehitre vožnje, ki so se končale s smrtno žrtvijo, se je zgodilo ob sobotah, sledijo nesreče, ki so se zgodile ob nedeljah, ponedeljkih in sredah. Zanimivo je, da se lani zaradi hitrosti ni zgodila nobena smrtna nesreča ob petkih. Lani je v teh nesrečah največ ljudi umrlo med 16. in 17. uro ter med 21. in 22. uro, najmanj pa ponoči in od poldneva do dveh popoldne. Zaradi črne statistike, ki jo povzročajo izključno vozniki s svojo zavestno odločitvijo, da bodo vozili hitro ali da ne bodo upoštevali omejitev, agencija za varnost prometa ta in drugi teden pripravlja prvo letošnjo akcijo Hitrost - počasneje je varneje. Strokovnjaki so si enotni: število nesreč zaradi prehitre vožnje in umrlih v njih je še vedno previsoko.

“Samo deset kilometrov na uro prehitra vožnja pomeni, da se pot ustavljanja vozila podaljša za dvanajst metrov. Znotraj naselja je teh dvanajst metrov lahko usodnih,” poudarjajo na agenciji in dodajajo, da je zaradi tega izredno pomembno znižati hitrost v naseljih. Strokovnjaki so izračunali, da samo kilometer na uro počasnejša vožnja v naselju pomeni štiri odstotke manj nesreč.

V nesrečah zaradi prehitre vožnje je lani umrlo 15 voznikov avtomobilov, pet sopotnikov, pet kolesarjev, po štirje motoristi in pešci ter voznik mopeda.

Policisti bodo merili

Ker so višje hitrosti na cestah značilne za obdobja lepega vremena, ko vozniki mislimo, da smo na suhi cesti ob dobri vidljivosti bolj varni, je agencija prvo letošnjo akcijo pripravila aprila, drugo bo junija in tretjo avgusta. V izpitnih centrih bodo tako v teh dneh mladim voznikom posebej predstavili pasti (pre)hitre vožnje, opozarjali bodo občinske svete za preventivo in vzgojo v prometu, pripravili nekaj dogodkov.

Akciji se pridružuje tudi policija z intenzivnejšimi merjenji hitrosti in maratonom nadzora hitrosti, podobno bodo počeli tudi občinski redarji, Dars bo o nevarnosti hitrosti obveščal na svojih portalih, na Trojanah pa bodo v teh dneh začeli preverjati učinkovitost sekcijskega merjenja hitrosti. DC

---