Slabe ceste - slaba tolažba

Na paradoksalno ugotovitev Jureta Kostanjška iz AMZS, da je na slabih cestah manj nesreč, ker vozniki po njih ne morejo voziti hitro, Evgen Govekar z novogoriške policijske uprave pravi, da tudi dobre ceste rešujejo življenja. Naštel je pet izboljšav cest, ki so na severnem Primorskem zagotovo rešile številna življenja.

 Konec leta 2013 in predlansko jesen so gradbinci med 
Plavami in Solkanom položili nekaj kilometrov novega abrazivnega asfalta, ki od takrat preprečuje številne zdrse in hude 
nesreče, ki so se dogajale pred tem. Foto: Ge Nova Gorica
Konec leta 2013 in predlansko jesen so gradbinci med Plavami in Solkanom položili nekaj kilometrov novega abrazivnega asfalta, ki od takrat preprečuje številne zdrse in hude nesreče, ki so se dogajale pred tem. Foto: Ge Nova Gorica

NOVA GORICA > “Prva in zagotovo najpomembnejša cestna pridobitev na našem koncu je hitra cesta skozi Vipavsko dolino. Ko še ni bilo te ceste, smo na stari cesti skozi dolino letno našteli tudi do 20 smrtnih žrtev. Po odprtju hitre ceste tega ni več,” pravi vodja uniformirane policije novogoriške policijske uprave Evgen Govekar.

Tranzitni promet se je s stare preusmeril na novo cesto, staro pa uporabljajo domačini. Je pa res, da so v zadnjih letih opazili, da vozniki po stari cesti vozijo hitreje, ker je manj prometa. “Ampak to je potem naša stvar, da z nadzorom umirjamo promet,” dodaja Govekar.

Kot drugo cestno izboljšavo, ki je prihranila marsikatero življenje, omenja pičle štiri kilometre dolg odsek ceste med Solkanom in Plavami, ki so ga na novo asfaltirali. “Ko so to storili, se je izkazalo, da je bil tudi slab asfalt vzrok za hude nesreče. Zadnji dve leti nesreč s tako hudimi posledicami ni več, je pa res, da smo na tej cesti poostrili tudi naš nadzor,” pravi Govekar.

Kot tretji primer izpostavlja rekonstrukcijo odseka Keltike med Mostom na Soči in Želinom, ki bo po njegovem poslej zagotovo bolj varen. Da lahko nekaj kvadratnih metrov asfalta in nekaj metrov robnikov rešuje življenja in zdravje ljudi, po njegovem kaže tudi obnova križišča pri Marofu med Spodnjo Idrijo in Idrijo. “Pred šestimi, sedmimi leti, je bilo tam veliko nesreč, tudi smrtne. Potem pa so rekonstruirali cel ovinek ter omejili hitrost. Stanje je zdaj bistveno boljše,” razlaga.

“Očitno bo držalo, da tudi slabe ceste rešujejo življenja, ker voznike silijo k počasni vožnji. Ampak to je slaba tolažba. Bolj pomembno je, da ceste izboljšujemo, jih naredimo bolj varne. In da potem to rešuje življenja, ne pa luknjaste ceste,” razmišlja Govekar ob paradoksalni ugotovitvi Jureta Kostanjška iz AMZS.

Ta je namreč ob nagradi za največji napredek v cestni varnosti, ki jo je evropski svet za varnost na cestah podelil Sloveniji, dejal, da so za manjše število nesreč in žrtev na cestah pri nas “zaslužne” tudi slabe ceste.

Sicer pa je ne glede na različne poglede na priznanje Govekar zadovoljen, da so se prizadevanja vseh organov, služb in ustanov za varnost na cestah končno odrazila v konkretnih pozitivnih številkah. Govekar zasluge za ta uspeh pripisuje aktivnemu delu policije, zaostreni zakonodaji in izboljšavam infrastrukture.

“Posebej bi poudaril preventivo. Pri nas s sodelovanjem številnih organizacij in ustanov namenjamo precejšnjo pozornost vzgoji in osveščanju udeležencev v prometu. Izredno so pomembni občinski sveti in seveda mediji, ki nenehno opozarjajo na to problematiko,” je sklenil Govekar.

DANIJEL CEK


Najbolj brano