Skupaj poznajo več kriminalcev

“Ko kolega iz Hrvaške sliši naše prisluhe in reče, tega pa poznam, potem naša preiskava dobi širši smisel in drugačen pomen, kot če bi to počeli sami,” je na Bernardinu ob začetku konference predstavnikov policij in tožilstev več kot 15 evropskih in balkanskih držav povedal Andreas Holzer. Minulih dvajset mesecev je Holzer vodil doslej eno največjih operativnih sodelovanj med evropskimi in balkanskimi policijami, ki je pripeljalo do številnih aretacij, zasegov orožja in droge.

BERNARDIN > Kriminalistične enote iz več kot 15 držav so v tem času preiskovale 14 primerov čezmejne kriminalitete, se zaradi teh primerov kar 40-krat srečale na sestankih od Nemčije do Srbije in dosegle zavidljive uspehe. Aretirali so 139 ljudi, opravili 176 hišnih preiskav, 834 prisluškovanj in 367 zasledovanj ter tako preiskali 40 ropov in deset velikih tatvin.

Zasegli so 30 pušk, 1100 kilogramov heroina, 165 kilogramov kokaina, tono marihuane, 16 ton anhidrida ocetne kisline, ki jo potrebujejo za pripravo heroina, 80.000 ovojev cigaret in tako kriminalnim združbam odtegnili najmanj milijon evrov zaslužka. “V tako kratkem času še nihče ni dosegel tako dobrih rezultatov. V 20 letih našega sodelovanja še nisem videl tako uspešnega projekta,” je včeraj poudaril vodja avstrijske kriminalistične policije Franz Lang in se v imenu avstrijske vlade zahvalil vsem sodelujočim kriminalistom in ostalim.

Lang je pojasnil, od kod izvira njihovo zanimanje za območje balkanskih držav. “Med 8,5 milijona prebivalcev v Avstriji živi 1,4 milijona ljudi, ki so po poreklu iz nekdanje Jugoslavije. Samo telefonski imenik Dunaja lahko preberete, pa boste spoznali, od kod so doma. To je pripeljalo do tega, da je Avstrija postala operativni prostor za organizirane kriminalne združbe z območja nekdanje Jugoslavije,” je povedal.

Avstrijci odkrito o “svojih” tujcih

Tujci v Avstriji zagrešijo kar 76 odstotkov vseh tatvin v stanovanjih in 58 odstotkov tatvin avtomobilov. “Velika večina storilcev izvira iz jugovzhodne Evrope, posebej z zahodnega Balkana,” je nadaljeval Lang in pojasnil, da je zato njihov velik interes, da imajo na Balkanu zanesljive in strokovne partnerje. “Za nas je pomembno, da srbski kriminalisti vzamejo vzorec DNK tako strokovno kot naši, zato da ga lahko potem uporabimo na sojenju v Avstriji. Pri sodelovanju s tujimi policijami pa Avstrija potrebuje močne in izkušene partnerje, kakršna je slovenska policija,” je pohvalil naše varuhe reda.

Oktobra 2013 se je tako na povabilo avstrijske policije 120 kriminalistov iz številnih evropskih in balkanskih držav prvič sestalo v Salzburgu. “Rekli smo, da gremo v neposredno operativno delo v resničnih primerih. In da hočemo rezultate. In tudi tokrat smo prosili slovenske kolege, da gredo z nami, ker je slovenska policija vrhunska zahodno evropska policija, po drugi strani pa pozna jezike Balkana in velikokrat bolje razume dogajanje kot mi,” je priznal Lang.

“Če dobimo nek zanimiv podatek, ga - zahvaljujoč sistemu Europola - v eni uri dobijo vse evropske policije,” je o hitrosti policijske izmenjave podatkov povedal vodja oddelka za organizirano kriminaliteto koprskega sektorja kriminalistične policije Damjan Apollonio. “Ko je prišlo do tihotapljenja droge, smo morali povsod po Evropi reagirati hitro, tako mi kot tožilci, in prav to je omogočilo, da so drogo v večini držav tudi zasegli,” je povedal o akciji Gallus, ki so jo vodili koprski kriminalisti.

Alcatraz in Volvo

Med odmevnejšimi združbami, ki so jih združeni kriminalisti vsaj načeli, če ne že razbili, je tudi srbska skupina znana pod imenom Pink Panter. “Operacijo smo poimenovali Alcatraz. Skupina je dobivala “vojake” za izvedbo ropov in tatvin ter jih pošiljala na naloge v številne države po Evropi. Tam so imeli tudi domačine, ki so jim pripravljali teren. S to skupino smo povezali kar 40 ropov ali tatvin draguljarn. Skupina ime tesne stike z arabskim in ruskim območjem, tja so lahko potem prodajali ukradene dragocene ure,” je povedal vodja skupne preiskave Andreas Holzer in omenil rop draguljarne v Zürichu, iz katere so odnesli za pol milijona evrov zlatnine in dragocenih ur.

Druga operacija je nosila ime Volvo, v njej pa so prestregli velike količine droge, ki je iz Albanije in Kosova potovala proti zahodni Evropi. V Avstriji in pri nas je del te operacije potekal pod imenom Gallus, operacijo pa so usmerjali koprski kriminalisti.

Avstrijska policija je za sodelovanje kriminalistov številnih držav dobila evropski denar, s katerim je plačevala letalske karte, hotele, prevode in druge stroške neposrednega sestajanja kriminalistov, ki so vodili preiskave v posameznih državah. Po mnenju sodelujočih je prav pomanjkanje denarja v posameznih državah glavna ovira, da mednarodno sodelovanje ne bi bilo bolj učinkovito.

Ključen stik operativcev

V njej so v številnih evropskih državah zasegli več kot 80 kilogramov droge, predvsem heroina in marihuane. “Vsaka kriminalna skupina lahko v nekaj urah pošlje človeka kamorkoli po Evropi. In mi skušamo biti enako fleksibilni. Ko dobimo informacijo, se lahko v Zagrebu ali Beogradu sestanemo že naslednje jutro. Vsak evro in vsaka ura dela v tem projektu je pripomogla k večji varnosti evropskih državljanov,” je povedal Holzer.

Vodja slovenske kriminalistične policije Branko Japelj je poudaril, da je Slovenija sodelovala v petih od skupno 14 mednarodnih preiskav, tri pa so celo vodili. “V preteklosti je mednarodno sodelovanje prepogosto potekalo le med vodstvi policij, operativci pa so imeli premalo stikov. V tem primeru je bilo drugače. Na operativnih sestankih smo izmenjali ugotovitve, primerjali podatke in dosegli bistveno boljše rezultate. Ključna prednost te zgodbe je neposredni stik operativcev,” je pojasnil.

DANIJEL CEK

---