Darsova opozorila niso zalegla

Predstavniki vseh služb, ki so sodelovale pri sobotni najbolj množični prometni nesreči doslej, so izpostavili, da je bila akcija uspešna po zaslugi dobrega medsebojnega sodelovanja in koordinacije. Tragični bilanci, ki obsega skupno 56 poškodovanih vozil, 128 udeleženih oseb desetih narodnosti, od katerih so štiri podlegle poškodbam, sedem je hudo in 18 laže poškodovanih, je v prvi vrsti botrovala neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere. Izogniti pa bi se ji bilo mogoče tudi s še boljšim obveščanjem voznikov oziroma omejitvijo hitrosti ali zaporo, za kar pa se na Darsu niso odločili.

POSTOJNA > “Razlog nesreče je bila tudi megla in slaba vidljivost. Glavni razlog pa je bila neprilagojena hitrost glede na stanje ceste in vremenske razmere. Na podlagi ogleda poškodb vozil smo ugotovili, da je prišlo do osmih nesreč. Voznikom, ki so osumljeni tako kaznivega dejanja kot tudi prekrška, bomo poskušali to dokazati in predati zadevo na sodišče ali državno tožilstvo,” je včeraj povedal Mitja Palčič, komandir postaje prometne policije Koper. Na podlagi doslej zbranih podatkov bodo zoper dva voznika napisali poročilo na pristojno državno tožilstvo, tri čaka kazenska ovadba, za še tri pa bodo izdali plačilni nalog zaradi prekrška. Na terenu je bilo 25 policistov, od tega jih je deset opravljalo ogled nesreče, kar je bilo po Palčičevi oceni dovolj.

Odzvalo se je kar 118 gasilcev

“Ob prihodku na kraj nesreče nas je čakalo ogromno dela. Nesreča se je raztezala na več kot 260 metrih. V intervenciji je sodelovalo 65 gasilcev, kar je odlična številka. Vseh gasilcev pa je bilo 118. Ostali so skrbeli za logistiko. Mislim, da smo z naše strani naredili vse, kar smo lahko. Intervencija je bila tehnično zelo zahtevna, saj so bila vozila tudi med in pod tovornjaki,” pa je izpostavil vodja gasilskega dela intervencije Primož Maurič.

Triažo opravili v 15 minutah

V nekaj minutah so bile na kraju nesreče tudi prve reševalne ekipe, prva iz Sežana, druga iz Postojne. “Takoj so začele s koordinacijo, kar pomeni preklop iz razmišljanja, da moramo reševati posameznika, ki nam je najbližje, na triažo, kar je v bistvu najtežji del. To pomeni označevati bolnike glede na težo poškodbe. Glede na izkušnje, ki jih je naša ekipa imela že iz predlanskega leta, smo se hitro dogovorili, da bo delo koordinirala ekipa iz prehospitalne enote Postojna,” je poudarila Irena Vatovec Progar, direktorica Zdravstvenega doma Postojna, iz katerega so odhitele vse tri ekipe, skupno pa jih je na pomoč priskočilo 15. Triažo je ekipa kljub težkim dostopom opravila v dobrih 15 minutah. “Oceniti, kdo je že mrtev, se odločiti, da je mrtev, in reči, da mu ni pomoči, ter pomagati tistemu, ki je težko poškodovan, je eden najtežjih izzivov, ki jih imamo zdravstveni delavci,” je izpostavila.

Akcija je po njeni oceni dobro potekala zaradi izredno dobre koordinacije. “Naši reševalci so pohvalili izredno dobro sodelovanje s 113 in 112, medtem ko je bila obratna pohvala, da so naši ljudje na terenu celostno obravnavali situacijo in hitro prepoznavali potrebe, ki so jih potem prevzele ostale službe, da so se lahko posvetili reševanju oseb.”

Potrebujejo boljše prostore in opremo

Vatovec Progarjeva je ocenila, da bi lahko naredili še več, če bi imeli boljše prostore in opremo, saj nekaterih bolnikov ne bi bilo treba prepeljati v bolnišnice, pač pa bi jih lahko oskrbeli v Postojni. Pristojno ministrstvo je zato pozvala, naj vendarle začne z nujno potrebno nadgradnjo nujne medicinske pomoči v postojnskem zdravstvenem domu.

Da je šlo že za drugo množično nesrečo na tem območju, je opozoril tudi postojnski župan Igor Marentič. “Prostori zdravstvenega doma Postojna in gasilskega doma Postojna so za takšne nesreče že na skrajnem robu primernosti.” Tudi njegova kolegica, divaška županja Alenka Štrulc Dovgan, je poudarila, da je eden od naukov tudi ta, da mo rajo imeti vse službe takšno opremo, kot je potrebno. “Takrat, ko nesreč ni, se zdi, da te opreme ne potrebujemo, ko pa se zgodijo, in upamo, da se jih bo čim manj, je prav, da so gasilci in reševalci opremljeni tako, kot je treba.”

Dars: “Ta odsek je posebej nevaren”

Na terenu je bilo tudi približno 70 Darsovih delavcev. Predstavnik Darsa Ulrich Zorin je povedal, da so se z meglo na tem odseku ukvarjali že od dopoldneva in obveščali voznike z znaki in prek radijskih postaj, niso pa omejevali hitrosti ali celo ustavili prometa. “Ta odsek je posebej nevaren, kar se tiče megle, burje, same lokacije. Z njim se ukvarjamo nenehno v vseh letnih časih 24 ur na dan. Zato je tudi kar dobro opremljen z znaki spremenljive vsebine, z vremenskimi postajami, kamerami, števci prometa.” Zorin je poudaril še, da Dars ta odsek obravnava prioritetno. “Po nesreči v Postojni smo sprožili postopek obnove prometne signalizacije. Razpis bo objavljen v kratkem in v tem letu upamo, da bomo vso signalizacijo posodobili.”

Palčič je povedal, da je na meglo Dars opozorila tudi policijska patrulja. “Lahko rečem, da je Dars naredil vse, kar je po njihovem protokolu. Še boljše pa bi bilo čim bolje označevati. Jaz bi seveda predlagal, da bi namestili velike portale in velike prikolice.”

Na vprašanje, zakaj kljub razpoložljivim podatkom o stanju niso omejili hitrosti, je Zorin dejal, da to storijo le takrat, ko imajo res verodostojne podatke s terena.

Alarmantne hitrosti

Kljub Darsovim opozorilom vozniki namreč hitrosti na tem odseku niso zmanjševali, čeprav je splošna omejitev v primeru, da je vidljivost manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro. “Naredili smo analizo številnih naprav na tem odseku. Maksimalne hitrosti iz smeri Kopra proti Nanosu so alarmantne,” je povedal Zorin. Ob 11. uri je bila najvišja hitrost 180, ob 12. uri 176, ob 13. uri 167, povprečna hitrost pa približno 120 kilometrov na uro. Šele po 16. uri, dve uri po nesreči, se je zmanjšala, nato pa ob 22. uri spet narasla na 150 kilometrov na uro.

Cveto Kravanja, poveljnik postojnskega štaba civilne zaščite, ki je že kmalu po nesreči vzpostavil sprejemni center za nepoškodovane v gasilskem domu na Razdrtem, je ocenil, da so bile službe lahko tako učinkovite tudi zato, ker je bil odsek avtoceste med Razdrtim in Senožečami zelo hitro zaprt. Težava pa je po njegovih besedah nastala pri priključku iz smeri Vipave, ki so ga gasilci sami zaprli šele več kot uro pozneje. “Zato smo tvegali tudi življenja tistih, ki so reševali, ker so vozili v nasprotno smer,” je opozoril.

Na to so opozorili tudi postojnski gasilci. “Ko sem dal zahtevo po zaprtju avtoceste, sem pričakoval, da se bo zaprlo vse, a priključka iz Vipave niso zaprli. Ko sem dal ukaz, da se lahko v obe smeri vozijo reševalna in gasilska vozila, pa sem dobil informacijo po radijski zvezi, da je krak iz Vipave odprt in naj tega ne počnemo,” nam je povedal poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Postojna Mitja Šantelj in dodal, da so ga zato šli zapret kar gasilci sami s svojim vozilom.

Zorin je včeraj dejal, da zadeve še ne more komentirati, saj jo bodo morali najprej preučiti. “V prvih trenutkih, ko je vse usmerjeno na žrtve, se tudi takšni dogodki - ki so tudi nevarni, priznam - pozabijo. Zapiranje avtoceste poteka po protokolih, odvisno od povelja reševalnih enot na terenu - najprej tisti del, kjer je nesreča, in potem še vsi ostali.”

VERONIKA R. ŽENKO

---